Dohodninska reforma bo vsem prinesla višje plače - le upokojencem se bo jemalo!
Reforma nekoga nagradi in drugega ne, mu morda celo kaj vzame, če se primerja z drugim(i); ni pogleda na resnico, ki bi ne bil relacijski. To se bo z vsem razkošjem razkrilo, ko bodo februarja v skladu s plačno reformo izplačane plače v javnem sektorju.
Primož Lavre
In Gregor Virant, glavni snovalec reforme in vladni pogajalec, je bil dežurni krivec, da prva vlada Janeza Janše mandata ni ponovila. Pa toliko so si od tega obetali, toliko denarja so vrgli v javni sektor – potem pa takšna hvaležnost.
Golobova vlada si je lansko jesen že popravila mnenjske ratinge v dogovoru s sindikati uzakonjenimi višjimi plačami. Vemo iz prakse, da bodo slišani predvsem glasni kritiki, ki se čutijo prikrajšane. Obstaja velika verjetnost, da te hvaležnosti kljub 1,4 milijarde evrov do leta 2028 kmalu ne bo več.
Pixabay
Vlada računa, da bo dobila ljudstvo na svoj stran z enačbo, ki jo zna izračunati vsak povprečen šolar: več denarja kot ga bomo dobili z novim davkom na stanovanja, bolj se bo zmanjšala obremenitev plač, s čimer bo profitiral t. i. srednji sloj, kamor se samouvršča največ volilnega telesa.
Slišimo in beremo v teh dneh, da so si podjetni, v zeleno preobrazbo usmerjeni ljudje s posojili postavili sončno elektrarn(ic)o, si omislili toplotno črpalko, zdaj pa so reveže udarili z omrežninami. Kaj res? Ali nimamo 27 milijard evrov na bankah?
V koaliciji se še lahko premislijo, a račun je ta: s 1. januarja 2026 naj bi bila že uveljavljena dohodninska reforma, ki bo vsem prinesla višje plače (financirana bo s stanovanjskim davkom, proračun zato ne bo na slabšem) – razen upokojence. Njim se bo jemalo, ker naj bi se s pokojninsko reforme pokojnine pretežno usklajevale z inflacijo in ne več toliko za rastjo plač.
In smo pri zloglasnemu sistemu omrežnin. Kot smo pokazali, ne gre drugače: enim daje, drugim jemlje in je v očeh slednjih kajpada krivična. Glasni so tisti, ki se jim jemlje in plačajo več. Koliko je prav in koliko elektrike porabijo, ni več važno. Prepričali – če niso bili to kar sami – so vlado oziroma sami sebe, ki se dela, da ve vse in več kot agencija za energijo.
Le tega ne znajo razložiti, kako je mogoče, da sta tudi takšna mojstra energetike, kot sta Robert Golob in njegov pomočnik Bojan Kumer, agencijo še donedavno podpirala (nova metodologija določanja omrežnin se je sprejemala v dolgi javni obravnavi) in do tik pred zdajci spoštovala njen neodvisni status, odločitve in strokovnost, zdaj pa jo dajeta v nič. Z njo, kot kak Trump in Musk, obračunavata prek medijev in na novinarskih konferencah.
Slišimo in beremo v teh dneh, da so si podjetni, v zeleno preobrazbo usmerjeni ljudje s posojili postavili sončno elektrarn(ic)o, si omislili toplotno črpalko, zdaj pa so reveže udarili z omrežninami. Kaj res? Ali nimamo 27 milijard evrov na bankah?