Vlada je ne le zaradi napovedi stavk, veliko stavila na plačno reformo v javnem sektorju. Brez nje bi prihodnje leto ostala brez pomembnega deleža evropskega denarja za okrevanje in odpornost. (Ista nuja velja tudi za pokojninsko reformo in pravico do dolgotrajne oskrbe.)

Na drugi strani tudi večina sindikalistov ve, da prenove plačnega sistema ne smejo zavreti, saj bi bili pred članstvom oni krivi, ko bi s prvim januarjem prihodnje leto ostali brez prvega povišanja plač. Uveljavitev novega plačnega sistema v javnem sektorju je bila tako »obsojena« na uspeh, četudi bo marsikdo spoznal, da je pravzaprav ostal ujetnik starega sistema.

Skupni finančni »učinek« reforme, uveljavljala se bo postoma do leta 2028, znaša visokih 1,4 milijarde evrov. Reforma naj bi sicer ne bili le vladni dobri možje in žene z vrečami denarja. Narobe bi bilo tudi višje plače razglašati za čarobno rešitev kadrovskih stisk v številnih poklicih – ne le v javnem sektorju.

Plačna reforma v javnem sektorju je, kot rečeno, pod streho – ker je morala biti, četudi ne bi radi zmanjševali naporov vseh udeleženec v dolgih in intenzivnih pogajanjih, še najbolj izpostavljenega finančnega ministra Klemena Boštjančiča.

Zdaj čakamo še na druge »velike projekte« vlade. Tudi takšne, da bi rasli hitreje (prek dveh odstotkov na leto) z več dodane vrednosti in ne s privijanjem davčnega primeža. Zdravstvena reforma poteka, pravi ministrica Valentina Prevolnik Rupel, v medresorski obravnavi je zakon o zdravstveni dejavnosti. V pomembnih točkah se spreminja, zato še ni jasno, ali in kako bo zakon razmejil javno zdravstvo od zasebnega.

Predsednik vlade je konec leta v pogovoru za nacionalno televizijo napovedal nepremičninski davek kot od gospodarstva dolgo pričakovani drugi sveženj davčne zakonodaje. To bi bil nepremičninski davek za drugo in vsako naslednjo nepremičnino, v primeru oddaje stanovanja v najem pa se bo davek za najem odbil od davka na nepremičnine, s čimer naj bi čim več praznih nepremičnin spravili na najemniški trg. Kolikšen bo, o tem bodo še razpravljali.

S kom? Predsednik SD gospodarski minister Matjaž Han je v začetku oktobra opozoril, da bi se morali o tem dogovoriti še z opozicijo: »Tega ne more delati samo ena vlada.« Misli Han z dobrikanjem opoziciji resno? V letu pred volitvami naj bi skupaj snovali in izpeljali nepremičninski davek, od katerega so se kot pred smrtonosnim virusom odmaknile vse vlade?

Takšno sodelovanje in povezovanje bi bila res prava novost v slovenski politiki, saj smo navajeni, da vsaka vlada izniči, kar je storila ali vsaj zastavila njena predhodnica. Premier Golob o takšnem sodelovanju z opozicijo ni govoril. Napovedi nepremičninskega davka je dal pogojnik če: reformo bomo uzakonili, če bo dovolj širok konsenza v koaliciji.

In izrekel še en pogojnik: »Mogoče je, da bo učinkovala kasneje, uzakonjena pa bo v tem mandatu v prihodnjem letu, to je zazdaj načrt.« Poznavalci nepremičninskega trga dvomijo, da bo vladi uspelo z novim davkom znižati ceno nepremičnin.