Grški parlament naj bi danes ratificiral protokol o pristopu Severne Makedonije v zvezo Nato. Potem ko so protokol v Bruslju v sredo podpisali veleposlaniki članic Nata, bo Grčija prva država, ki bo protokol tudi ratificirala.

Veleposlaniki 29 članic zveze Nato bodo danes v Bruslju ob navzočnosti makedonskega zunanjega ministra Nikole Dimitrova podpisali protokol o pristopu Makedonije k zavezništvu. Nato se bo začel proces ratifikacije. Makedonija bi lahko po okvirnih ocenah polnopravna članica Nata postala v približno letu dni.

Ameriški predsednik Donald Trump je lani zasebno večkrat izrazil željo po umiku ZDA iz zveze Nato, poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na anonimne visoke vire v Trumpovi vladi. Poročilo časopisa ni presenetljivo, saj je Trump s tem grozil večkrat tudi javno. Bela hiša sicer navedbe časnika zanika.

Zunanji minister Miro Cerar je danes v Bruslju napovedal, da bo v Sloveniji sprožil razpravo o dogajanju v povezavi z jedrsko pogodbo INF, saj rusko kršenje te pogodbe in možnost ameriškega odstopa od nje pomeni resno varnostno grožnjo za evropske države in potencialno tudi za Slovenijo.

V razpravi o nakupu 38 oklepnikov 4x4 oshkosh na seji odbora DZ za obrambo sta bila do nakupa omenjenih vozil kritična le poslanca Levice. Poudarila sta, da Slovenija ni vojaško ogrožena in da bi lahko ta denar namenili za socialne transferje. Drugi poslanci pa so opozorili na zaskrbljujoče varnostne razmere v svetu in na potrebo po nakupu.

Proračunski delež sredstev za obrambo naj bi se povečal za deset odstotkov. A vlada ne bo kupila razvpitih osemkolesnikov – v igri so bili vrhunski in temu primerno dragi oklepniki znamke Boxer – temveč tri ameriške transportne helikopterje Bell-412.

Irske oblasti za nadzor zračnega prometa (IAA) preverjajo poročila pilotov o močni svetlobi in neznanih letečih predmetih pred jugozahodno obalo Irske. Prva je o njih poročala pilotka britanske letalske družbe British Airways v petek zgodaj zjutraj.

Norveška je danes odgovornost za motnje v sistemu GPS v času vojaške vaje zveze Nato Trojni stik (Trident Juncture) na severu Norveške in Finske pripisala Rusiji. Ta je že v ponedeljek zanikala navedbe finskih oblasti, da morda stoji za motnjami.

Obrambni minister Karl Erjavec je včeraj v zvezi s poročanjem medijev o neprimerni obutvi slovenskih vojakov na vojaški vaja Nata na Norveškem dejal, da s terena ni bilo prijav v zvezi z opremo, vojaki pa so bili opremljeni po standardih Nata. "Samo eden od častnikov je dejal, da ga je zeblo," je pojasnil minister, ki je že naročil preiskavo. Pop TV je poročala, da je najmanj 17 parov čevljev razpadlo, saj so podplati odstopili od čevlja. Vojakom naj bi celo vnaprej dali lapilo, da bi v takem primeru podplat lahko zalepili nazaj.

Ruska mornarica je včeraj napovedala, da bo v mednarodnih vodah pred obalo Norveške med 1. in 3. novembrom izvedla raketne vaje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na tistem območju sicer poteka velika Natova vaja Trojni stik oz. Trident Juncture.

Zveza Nato danes začenja veliko vajo Trident Juncture oz. Trojni stik. Na vaji bo sodelovalo okoli 50.000 zavezniških vojakov, 250 letal, 10.000 tankov in oklepnikov ter 65 ladij, tudi ameriška letalonosilka Harry S. Truman. Na vaji bo sodelovalo tudi nekaj več kot 200 slovenskih vojakov.

Zveza Nato se pripravlja na največjo vajo po hladni vojni, Trident Juncture ali Trojni stik. Na vaji, ki se bo začela v četrtek, bo sodelovalo okoli 50.000 zavezniških vojakov, 250 letal in drugih zračnih plovil, 65 ladij in 10.000 tankov, oklepnikov in drugih vojaških vozil. Sodeloval bo tudi 241-članski slovenski kontingent.

Zveza Nato bo od 25. oktobra do 7. novembra na Norveškem izvedla največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne, imenovano Trident Juncture 18. V njej bo sodelovalo okoli 50.000 vojakov, 150 zračnih plovil, 60 ladij in 10.000 vozil. ZDA bodo sodelovale z letalonosilko Harry S. Truman, so sporočili v Natu.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v državnem zboru poslance pozval k povišanju obrambnega proračuna. To bo koristilo tudi Sloveniji, nespoštovanje zavez pa ni pošteno do tistih zaveznikov, ki že vlagajo več za skupno obrambo, je dejal generalni sekretar.

Premier Marjan Šarec in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta danes na Brdu pri Kranju poudarila pomen zveze Nato za varnost njenih članic in v luči poslabševanja varnostnega položaja v svetu tudi pomen krepitve sredstev za varnost in skupno obrambo. Stoltenberg od Slovenije pričakuje več, Šarec pa je napovedal, da si bo za to prizadeval.

Poslanci Levice bodo danes bojkotirali nagovor generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v državni zboru, ker z obiskom v Sloveniji izvaja pritisk za povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka BDP, je danes na novinarski konferenci dejal poslanec Levice Primož Sitar.

Slovenski politični vrh bo danes gostil generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga. Nagovoril bo tudi državni zbor. Pričakovati je predvsem pogovore o slovenskih obrambnih izdatkih, pri čemer Stoltenberg, kot je dejal pogovoru za STA, od Slovenije "pričakuje več".

Kot kandidat za predsednika vlade je Marjan Šarec varnost države postavil kot svoj drugi izziv. Takoj za zdravstvom. Bo to visoko prioriteto verodostojno dokazal generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu, ki v torek prihaja v Slovenijo?

Poljski predsednik Andrzej Duda je na novinarski konferenci v Beli hiši po srečanju s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom zelo navijal za ustanovitev stalne ameriške vojaške baze na Poljskem in zanjo predlagal ime oporišče Trump. Predsednik ZDA zamisli ni nenaklonjen.

Med članicami Nata Slovenija namenja enega manjših deležev za obrambo. V tem letu je denimo obrambi namenila malo več kot odstotek BDP (1,01 odstotek) in je tako med manj radodarnimi članicami zavezništva. Države članice so se sicer leta 2006 zavezale, da bo do skušale za obrambne izdatke nameniti vsaj dva odstotka BDP.