horoskop_zodiak_znakijpg Svet24.si

Horoskop za nedeljo, 19. januarja

Giorgos Parasiris; Savina Atai Dobra karma

Konec je! Savina po sedmih letih zapustila ...

Khagendra Thapa Magar Svet24.si

FOTO: Poslovil se je najmanjši človek na svetu

karl-erjavec Svet24.si

Karl Erjavec se ne umika le iz politike, ampak ...

opravičevanje Dobra karma

12 astro znakov - 24 različic opravičevanja

barbara-mucić Njena.si

To je prava ljubezen atraktivne Barbare

Archie, princ Harry Njena.si

Harry ločen od sina

Svet

So v Londonu oživili "možgansko mrtvi" Nato?

Deli na:
So v Londonu oživili "možgansko mrtvi" Nato?

Foto: Reuters

Voditelji 29 članic zveze Nato so v Londonu obeležili 70 let obstoja zavezništva in znova potrdili enotnost, ki je bila sicer pred začetkom že kar načeta. Določene zamere se sicer nadaljujejo, kljub temu pa je predvsem slovenski premier Marjan Šarec zadovoljen, da so znova izkazali enotnost, solidarnost in prizadevanje za demokracijo

Kot je včeraj po koncu dvodnevnega srečanja v Londonu sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so zaveznice še enkrat več zelo jasno podčrtale pomen 5. člena washingtonske pogodbe, da bi bil napad na eno članico napad na vse. "Vsi za enega, eden za vse," je ponovil geslo zavezništva.

Poudaril je, da Nato že 70 let zagotavlja mir in varnost v evroatlantskem prostoru. "Srečanje je znova pokazalo, da je Nato edini prostor, kjer Evropa in Severna Amerika vsak dan razpravljata, odločata in delujeta o strateških varnostnih vprašanjih," je dejal.

Spričo glasnih razhajanj zlasti med Francijo, ZDA in Turčijo, ki so prišle na dan po turški ofenzivi na Sirijo, je Stoltenberg ponovil, da je za zavezništvo 29 članic normalno, da se ne strinjajo vedno, vendar pa je bila moč Nata vedno v tem, da so zmogli premagati razlike in nastopiti enotno.

Tudi gostitelj vrha, britanski premier Boris Johnson, je poudaril, da je Nato prav zaradi zmožnosti iskanja enotnosti "največje in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini", ki že 70 let zagotavlja mir, varnost in stabilnost skoraj milijardi ljudi.

So se pa voditelji dogovorili, da zaženejo reformni procese pod vodstvom Stoltenberga, ki naj bi okrepil politično dimenzijo Nata. Za to si je s svojimi izjavami o "možgansko mrtvem Natu" najbolj prizadeval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je po zasedanju izrazil zadovoljstvo, da so mu prisluhnili. A pri tem bi bilo po njegovih besedah treba določiti tudi pravice in dolžnosti članic, predvsem da ne postavljajo drugih zaveznic pred izvršena dejstva.

Reformni proces po besedah Šarca podpira tudi Slovenija, ki bo, kot je napovedal, igrala konstruktivno vlogo. "Po 70 letih (...) je zagotovo potreben strateški razmislek, kako naprej in kako lahko vsaka članica prispeva po svojih močeh," je dejal.

Pomembna tema vrha so bili obrambni izdatki, pri čemer so se voditelji članic strinjali, da bodo še naprej sledili zastavljenemu cilju, torej da bodo do leta 2024 za obrambo namenili dva odstotka BDP in od tega 20 odstotkov za investicije.

Glede tega vprašanja se je pričakovalo predvsem odzive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je najbolj glasen kritik evropskih držav, da ne plačujejo dovolj za skupno obrambo. Evropske članice sicer že pet let povečujejo svoje izdatke za obrambo, a cilj dveh odstotkov BDP ob ZDA zaenkrat izpolnjuje le še osem držav.


Slovenija je z 1,04 odstotka BDP na dnu seznama po tem kriteriju; slabše so le Španija, Belgija in Luksemburg. Šarec je vendarle poudaril, da Slovenija obrambne izdatke vztrajno povečuje. "Od leta 2014 do 2019 smo sredstva nominalno povečali za 28 odstotkov," je poudaril.

"Obrambni stroški in vse, kar je s tem povezano, pa niso samo zaradi ZDA in zato, da ne bomo kje okregani, ampak zaradi nas samih. Mi sami moramo svoje obrambne sile usposobiti do te mere, da bodo na tisti ravni, kot si vsi želimo in kot si naša država navsezadnje tudi zasluži," je še poudaril slovenski premier.

Trump sicer svojih ocen vrha presenetljivo ni delil z javnostjo. Novinarsko konferenco je odpovedal, ker so se nekateri kolegi v torek norčevali iz dolge novinarske konference po srečanju z Macronom.

Je pa Šarec nato v izjavi za STA in RTV Slovenija pojasnil, da je bil Trump v nagovoru ostalih voditeljev zelo konstruktiven in umirjen, vprašanja obrambnih izdatkov pa ni izpostavljal. Največ pozornosti je po besedah Šarca namenil praznovanju jubileja Nata. "Danes smo se tu vendarle zbrali za praznovanje 70. obletnice in ni zato ni bilo nobenih kritik," je opisal.

Na vrhu so zavezniki zvišali operativno pripravljenost zavezniških sil, potrdili odločenost skupnega boja proti terorizmu in v tem okviru nadaljevanje urjenja varnostnih sil v Iraku in Afganistanu.

Prav tako so voditelji potrdili vesolje kot peto operativno domeno, po kopnem, zraku, vodi in tudi kibernetskem prostoru. Zavzeli so se tudi za okrepitev ukrepov za zavarovanje kritične infrastrukture in boja proti kibernetskim napadom ter hibridnim grožnjam nasploh.

Govorili so tudi o nadaljevanju odvračalnih ukrepov proti Rusiji ob hkratnem nadaljevanju strateškega dialoga. Stoltenberg je potrdil, da je Nato prenovil tudi načrte za obrambo Baltika. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tako ni uresničil groženj, da bo zablokiral ta načrt, če zavezništvo ne bo označilo milic sirskih Kurdov za teroristično skupino, čeprav so bili ključni zaveznik v boju proti džihadistom Islamske države.

Po odpovedi pogodbe o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega (INF) med ZDA in Rusijo si Nato želi tudi nove učinkovite ureditve, ki bi vodila v nadzor jedrske oborožitve, njenega zmanjšanja in predvsem neširjenja, je še povedal Stoltenberg.

Prvič pa so voditelji članic Nata spregovorili tudi o Kitajski, ki predstavlja tako priložnosti kot tudi izzive, zlasti na vojaškem področju, je še povedal Stoltenberg. V tem okviru želijo Kitajsko pritegniti tudi v prihodnje ureditve omejevanja jedrskega orožja.

loading...
Loading...