Voditelji 29 članic zveze Nato bodo v senci čezatlantskih trenj danes v Bruslju razpravljali o krepitvi obrambnih izdatkov za učinkovito soočanje z varnostnimi izzivi. A temeljni izziv bo obrzdati nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in zagotoviti, da izid ne bi bil sporočilo razdora, temveč utrjevanja vezi.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes ocenil, da bi bilo lahko srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom prihodnji ponedeljek lažje od vrha zveze Nato, ki bo v sredo in četrtek v Bruslju, kot tudi od obiska v Londonu.

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo se 5. julija podaja na dolgo in obsežno turnejo, med katero bo do 12. julija obiskal Pjongjang, Tokio, Hanoi, Abu Dabi in Bruselj. V prestolnici Severne Koreje bo od 5. do 7. julija, da bi nadaljeval posvetovanja in uresničevanje doseženega na singapurskem vrhu med Donaldom Trumpom in Kim Jong-unom.

Ameriško obrambno ministrstvo preučuje stroške premestitve ali umika ameriških sil iz Nemčije, kjer imajo ZDA svoj največji kontingent zunaj države, je v petek poročal Washington Post. V Pentagonu so načrtovanje umika zanikali.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato, Španec Javier Solana, je povedal, da je izpolnil elektronsko vlogo za vnaprejšnjo pridobitev dovoljenja za potovanje v ZDA, vendar so mu jo zavrnili. V preteklosti je namreč potoval v Iran, ta pa je na črnem seznamu ZDA. Zdaj bo moral Solana za vstop v ZDA zaprositi za vizum.

Obrambni ministri članic zveze Nato se bodo danes in v petek v Bruslju sestali v senci nesoglasij med EU in ZDA, zlasti glede trgovine in iranskega jedrskega programa. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg ne skriva zaskrbljenosti zaradi teh nesoglasij, a izpostavlja trdno varnostno čezatlantsko vez.

Poljska je pripravljena za vzpostavitev ameriške vojaške baze odšteti med 1,3 in 1,7 milijarde evrov, je razvidno iz dokumenta poljskega obrambnega ministrstva, ki ga je nedavno objavil eden od novičarskih portalov. Ministrstvo je danes potrdilo pristnost dokumenta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Približno 18.000 pripadnikov oboroženih sil 18 držav članic Nata in Izraela je včeraj na Poljskem in v pribaltskih državah začelo z vojaškimi vajami pod vodstvom ZDA. Njihov namen je okrepitev bojne pripravljenosti na vzhodni meji zavezništva, ki se sooča z vse bolj nepopustljivo Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Donald Trump je med fotografiranjem pred sestankom z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom dejal, da nič ne ve o morebitni odpovedi vrha z voditeljem Severne Koreje Kim Jong Unom, ker se namreč še naprej pogajajo, kdaj in kje se bosta srečala.

ZDA so Slovaški ponudile finančno pomoč v višini 46 milijonov dolarjev (37 milijonov evrov) za posodobitev letalskih oporišč v mestih Sliač v regiji Banska Bystrica in Kuchyna v regiji Bratislava, so za slovaško tiskovno agencijo Tasr povedali na slovaškem obrambnem ministrstvu. Podobne ponudbe so prejele tudi nekatere druge članice Nata.

V stranki Levica so začeli zbiranje podpisov pod spletno peticijo proti porabi 1,2 milijarde evrov za cilje Nata. V stranki investicijo želijo ustaviti, saj menijo, da bi denar lahko namesto za oborožitev porabili za razvoj in blaginjo družbe. "Javnomnenjska anketa je pokazala, da investiciji nasprotuje 72 odstotkov vprašanih," so sporočili.

Z ameriškim veleposlanikom Brentom Hartleyem smo se pogovarjali ravno v času, ko po mnenju mnogih odnosi med Zahodom in Rusijo spominjajo na obdobje hladne vojne in Sovjetske zveze.

Upokojeni veleposlanik Roman Kirn je v sredo ob predstavitvi svojih spominov med drugim kritiziral "neambiciozno" slovensko zunanjo politiko. To se kaže tudi v tem, da ne vemo natančno, kaj početi s članstvom v EU in Natu. Menil pa je tudi, da bi se Slovenija morala pridružiti diplomatski akciji več zahodnih držav glede izgona ruskih diplomatov.

Poljska je danes podpisala največjo pogodbo o nakupu orožja v svoji zgodovini. Varšava je z ZDA sklenila dogovor o nakupu protiraketnega sistema patriot podjetja Raytheon v vrednosti 3,8 milijarde evrov. Po oceni poznavalcev bi to lahko dodatno skalilo odnose med Zahodom in Rusijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Brigadir (po klasifikaciji Nata brigadni general) Tone Krkovič je razložil genezo propadanja Slovenske vojske.

Člani Levice so na včerajšnjem kongresu v Ljubljani potrdili volilni program stranke za državnozborske volitve in predstavili del kandidatne liste. Koordinator stranke Luka Mesec je v nagovoru povzel delo v minulem mandatu ter napovedal, da gredo na volitve s pokončnimi glavami, po še boljši rezultat, kot so ga dobili na prejšnjih.

Prvak opozicijske SDS Janez Janša in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta včeraj na javni tribuni v Ljubljani obujala spomine na referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato, ki sta se odvila na včerajšnji dan pred 15 leti. "Tudi danes bi podprl vstop v obe organizaciji, ker ni prave alternative," je dejal Janša.

Slovenci so se na današnji dan pred 15 leti na referendumih prepričljivo odločili za članstvo tako v Evropski uniji kot v Severnoatlantskem zavezništvu in tako potrdili tedaj dva glavna cilja slovenske zunanje politike. Ob 60-odstotni udeležbi je za vstop v EU glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev, za vstop v Nato pa 66 odstotkov.

Rast obrambnih izdatkov v državah članicah zveze Nato je bila tudi lani počasna. Države so se tako le malenkost približale zastavljenemu cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, v včeraj objavljenem letnem poročilu ugotavlja Nato.

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je na novinarski konferenci opozoril na slabo kadrovsko sliko Slovenske vojske in premajhne vire. Prepričan pa je, da bo bataljonska bojna skupina po dodatnem usposabljanju uspešno prestala ocenjevanje Creval in misije v tujini niso ogrožene. Za naloge doma bodo vpoklicali pogodbene rezerviste.