Predvolilni šov »Kdo bo novi bruseljski milijonar« je v polnem zagonu. Kandidati se na predvolilnih soočenjih grebejo za milijon evrov, da bi si zagotovili lagodno življenje na visoki nogi za malo dela in še manj odgovornosti.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

V konici napada na evropskih volitvah so t. i. špicenkandidati. Medtem ko se vodilni predstavniki evropskih političnih taborov že soočajo, naši špicenkandidati in predvsem televizije, ki bodo dali ton volilni kampanji, čakajo na konec podaljšanih prvomajskih praznikov.

Kako sta kandidaturi Franca Bogoviča in Milana Zvera na skupni listi SDS-SLS kontaminirani s šefoma Udbe in partije – Silvom Gorencem in Milanom Kučanom, analizira dr. Boštjan M. Turk.

Evropski parlament je prejšnji teden sprejel resolucijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi, ki jo je podprlo 535 poslancev, 80 jih je bilo proti, 44 pa se jih je vzdržalo. Resolucijo je podprlo tudi pet slovenskih evroposlancev, medtem ko so se trije iz SDS vzdržali.

Nosilec skupne liste SDS in SLS za evropske volitve je sedanji evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS), ki je bil že na volitvah leta 2014 vodilni kandidat SDS. Drugo in tretje mesto zasedata evropski poslanki SDS Romana Tomc in Patricija Šulin, četrto pa evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), sta stranki danes sporočili na predstavitvi liste.

Na včerajšnji seji izvršilnega odbora SDS so razpravljali o evropski listi z naslednjim vrstnim redom: Milan Zver kot nosilec, nato obe evroposlanki Romana Tomc in Patricija Šulin, sledita evroposlanec SLS Franc Bogovič in prvak Nove ljudske stranke Franc Kangler, zadnja tri mesta pa naj bi zasedli zdravnica iz Trbovelj Alenka Forte, paraplegik Davorin Kopše in predstavnica podmladka Alja Domjan.

Letošnji že 12. Pučnikov simpozij, ki ga na bistriškem gradu vsako leto pripravi Inštitut dr. Jožeta Pučnika, je minil v znamenju 30-letnice slovenske politične pomladi in spomina na njene najbolj pomembne mejnike. Prvak SDS Janez Janša in Milan Zver sta ob tem spomnila na po njunem mnenju nedokončano tranzicijo slovenske družbe.

Nastop predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajani v Bazovici pri Trstu, kjer so predstavniki Italije obeležili dan spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, je še en kazalec ranljivosti Evropske unije.

Kadar Janez Kocijančič določa listo za evropske volitve najpomembnejše opozicijske stranke v Sloveniji, je čas udariti plat zvona.

Ko evropski poslanci dopolnijo 63 let, so upravičeni do pokojnine 3,5 odstotka plače za vsako leto mandata, vendar največ za 70 odstotkov.

Z največjim nelagodjem zapisujem pričujočo zgodbo, a zapisujem jo, ker je resnica prva zapoved česarkoli. 10. januarja 2019 je revija Demokracija prinesla intervju z Milanom Zverom, ki je bil v treh četrtinah namenjen grobi in osebni diskvalifikaciji mojega življenja, strokovnih dosežkov, političnega udejstvovanja v devetdesetih in mojega angažmaja v Zboru za republiko.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Lojze Peterle skozi sodobno zgodovino ni potoval s takšno samozaverovanostjo v svoj položaj kot Milan Zver.

Peterle je bil med prvimi, ki so ustanavljali NSI: ne zaradi prepričanja – tega je vselej prilagajal svojim instant potrebam, temveč zato, ker je v tem zaslutil svojo novo karierno priložnosti. In ni se – kot se ni nikoli, ko je šlo za njega samega – zmotil.

Znano je, da nekdanji poslanec in vnovič izvoljeni župan Destrnika Franc Pukšič ter evropski poslanec in podpredsednik SDS Milan Zver nista v najboljših odnosih.

Franc Pukšič je kot politik vstal od mrtvih. Z njim smo se pogovarjali o političnih razmerah v njegovi občini Destrnik in vlogi podpredsednika SDS Milana Zvera, ki tam živi. Komentiral je tudi rezultate lokalnih volitev in razložil, zakaj desnica ni uspešna v mestnih občinah.

Demos je bil kar se da natančno prestreljen s »kadri«, ki so izšli iz partije in govorili zgolj partijski jezik: to je bil najmočnejši skupni imenovalec med Milanom Kučanom in Milanom Zverom 1989.

Huda kriza v volilnem bazenu tradicionalnih krščansko-ljudskih strank, ki onemogoča, da bi demokratične sile – kot zadnjič leta 2012 – prevzele politično pobudo v državi, ni od včeraj.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist