Pripravljali in oblikovali so jo v skoraj vseh poslanskih skupinah: Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti (SD), liberalci (ALDE), konzervativci (ECR), zeleni in levica, zato so jo njihovi poslanci večinoma tudi podprli. Proti so bili v Evropi narodov in svobode (ENF), kamor spadajo Narodni zbor Marine Le Pen, Liga Mattea Salvinija in avstrijski svobodnjaki.
Resolucija se ukvarja z odpravo rasne diskriminacije ljudi afriškega izvora, preprečevanjem rasizma, razkrivanjem zgodovine, vključno z zločini zoper človečnost in hudodelstva (suženjstvo, kolonializem), odprtjem kolonialnih arhivov, podpira pobude za zaposlovanje in krepitev ekonomske vloge oseb afriškega porekla, odpravo neenakosti pri dostopu do stanovanj in zagotovitev ustrezne nastanitve, spodbuja politično udeležbo teh oseb ter poziva za zagotovitev varne in zakonite poti za mgirante, begunce in prosilce za azil, ki vstopajo v EU.
Kot smo že omenili, je resolucijo podprlo pet slovenskih evroposlancev, med njimi tudi Lojze Peterle (NSI) in Franc Bogovič (SLS), medtem ko so se trije iz SDS Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin vzdržali. Podobno so se vzdržali tudi njihovi kolegi iz madžarskega Fidesza (stranke Viktorja Orbana).
Resolucijo je že kritiziral neformalni vodja Domovinske lige Bernard Brščič, ki za njeno sprejetje krivi tudi EPP, katere članica je SDS. Ta se sicer lahko brani, da je njeni evroposlanci niso podprli, a po drugi strani bo na njihovi skupni evropski listi SDS in SLS tudi Bogovič, ki je to resolucijo podprl. Tako SDS spet sedi na dveh stolih.
