V Sloveniji se je zgodila neverjetna stvar. V okviru kolumne na zadnji strani ponedeljkovega Reporterja (28. 1. 2019) lahko bralec prebere odgovor Janeza Kocijančiča, zadnjega šefa reformkomunistične partije Slovenije in četrtstoletnega predsednika Olimpijskega komiteja RS.
V odgovoru Kocijančič pobija teze podpisanega glede revolucije in državljanske vojne, to pa utemeljuje z rehabilitiranjem enega najbolj obetavnih članov partijskega podmladka, varovanca glavnega ideologa postrevolucionarnih časov, Janka Prunka, danes evropskega poslanca Milana Zvera. Janez Kocijančič pravi: »Na pisanje gospoda Turka se odzivam tudi zato, ker neresnično trditev o meni uporablja kot argument za diskvalifikacijo uglednih osebnosti slovenskega javnega življenja, kot so sociologinja dr. Spomenka Hribar, novinar dr. Janez Markeš in evropski poslanec dr. Milan Zver, ki jim po mojem skromnem mnenju dr. Turk ne sega niti do kolen«.
V očeh Janeza Kocijančiča je Milan Zver ugledna osebnost? A kako ugleden je Janez Kocijančič: "Za samoizbrano elito je značilna imuniteta oziroma nedotakljivost pred kazenskim pregonom. To seveda velja za prvi krog. Za ajatole. Zato Kučan, Kocijančič, Rigelnik, Zemljarič, Ribičič, Potrč, Valant, Eržen, Tepeš, Vogrinčič in podobni niso bili nikoli niti resno ovadeni od državnih organov, kaj šele preiskovani, obtoženi ali celo obsojeni zaradi več kot očitnih sumov protipravnega delovanja »(Janez Janša, O slovenski družbeni in politični stvarnosti, SDS, 17. 1. 2019).
Janezu Kocijančiču je Milan Zver pri srcu. Kako bi mu tudi ne bil? Milan Zver je v najbolj kritičnem času za partijo, v letih slovenske pomladi, skupaj z Jankom Prunkom branil Kučanov model demokratičnega socializma. Za to se je zelo izpostavil.
Stvar govori sama po sebi. Primerjaj tudi: »Vzpostavitev enakosti pred zakonom je absolutni predpogoj za normalno delovanje demokratične države. Ko bodo Kučan, Rigelnik, Zemljarič, Janković, Jamnik, Golobič, Kocijančič in ostali nedotakljivi na slovenski policiji, tožilstvu in sodiščih obravnavani enako kot drugorazredni državljani, bomo dobili vladavino prava« (Janez Janša, »Odprava imunitete za prvorazredne«, v O slovenski družbeni in politični stvarnosti, SDS, 17. 1. 2019). Janez Kocijančič je »ajatola«, ena ključnih tarč novoletne poslanice vodje opozicije v RS.
Janezu Kocijančiču je Milan Zver pri srcu. Kako bi mu tudi ne bil? Milan Zver je v najbolj kritičnem času za partijo, v letih slovenske pomladi, skupaj z Jankom Prunkom branil Kučanov model demokratičnega socializma. Za to se je zelo izpostavil. Njegovo pisanje smo v Reporterju podrobno razkrili. Milan Zver ga ni nikoli zanikal. Tudi ni nikoli zanikal, da si je partijsko kariero ustvarjal pod Prunkom in prišel k demokratični opoziciji, šele, ko so mu tam propadle vse karte. To je bilo v drugi polovici leta 1991 (!).
A sedaj smo našli še en, takorekoč ključen dokaz. Kolikor se to sliši neverjetno, toda Zverov mentor in partijski pokrovitelj, Janko Prunk, je bil natanko dva dni pred padcem berlinskega zidu, 7. novembra 1989 evidentiran za najvišjo partijsko pozicijo, za članstvo v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. Za zgodovinarja, za kar se Prunk in Zver imata, je to res nenavadna sposobnost "razumevanja znamenj časa".
A v nasprotju z Danilom Slivnikom ne Milan Zver ne Janko Prunk nista nikoli spregovorila o tem – hudo spornem detalju – njune politične kariere. Do današnjega dne sta ga skrivala kot kača noge. Mi o tem govorimo odkrito. Dodaten problem "demokratične usmerjenosti" teh dveh, nedvomno subverzivnih osebnosti (Prunka, Zvera) je, da se je vodstvo partije (Andrej Marinc) v istem dokumentu opredeljevalo glede tega, da je potrebno zadušiti porajajočo se intelektualno-meščansko opozicijo. Jožeta Pučnika in Demos torej. Dva dni pred padcem berlinskega zidu sta bila Prunk in Zver na strani tistih, ki bi tudi s silo zadušili porajajočo se opozicijo partijskemu režimu.
Kadar Janez Kocijančič določa listo za evropske volitve najpomembnejše opozicijske stranke v Sloveniji, je čas udariti plat zvona. Demokrati (in SDS), zbudite se, preden vas vnovič ne prepeljejo žejne čez vodo.
