Ljubljana se kljub novi pridobitvi sooča s premajhnimi nastanitvenimi zmogljivostmi in pomanjkanjem programov, ki bi brezdomne osebe dolgoročno vodili iz stiske.

Čeprav si mnogi pod pojmom brezdomstva predstavljajo ljudi, ki živijo na ulici, pa gre za širši družbeni pojav, ki denimo zajema tudi tiste, ki začasno bivajo pri prijateljih, družini ali denimo v materinskih domovih in podobno.

S.R.

Ustreznejše kot brezdomec je torej govoriti o brezdomnih osebah ali osebah z izkušnjo brezdomstva, saj s tem poimenovanjem zajamemo vse širše definicije in kategorije, je za STA pojasnila predsednica Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice Hana Košan.

V Ljubljani največ brezdomnih ljudi živi v nekonvencionalnih bivališčih, kot so na primer zapuščene hiše.

Skoraj polovica brezdomnih oseb brez doma pet let in več

V raziskavi, ki jo je z raziskovalci fakultet Univerze v Ljubljani izvajala tudi Košan, so ugotovili, da med vzroki za brezdomstvo po rezultatih raziskave za leto 2024 izstopajo družinske težave (41,8 odstotka) in finančni razlogi (32,9 odstotka). V lanskoletni raziskavi pa sta se glavna razloga obrnila. Finančne razloge kot vzrok brezdomstva vidi 38,8 odstotka vprašanih, družinske težave pa 37,9 odstotka.

Sašo Radej

Na finančne stiske tega dela populacije kaže tudi ugotovitev, da denarno socialno pomoč prejema vsak drugi brezdomec, druga največja skupina pa je brez dohodka (14,3 oziroma 15,1 odstotka).

Na dan izvajanja anketiranja je 121 (2024) oziroma 109 (2025) oseb prenočevalo v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, 106 (2024) oziroma 115 (2025) pa v nekonvencionalnih bivališčih.

Okoli polovica anketiranih brezdomnih oseb v obeh letih izvedbe (2024, 2025) je bilo starih med 30 in 49 let. Še približno tretjino vprašanih predstavljajo še starejši od 50 let.

S.R.

Različne organizacije poročajo tudi o povečanju števila mladih brezdomnih oseb. Nanje po izkušnji Košan vpliva bivanje v rejniških družinah ali strokovnih centrih, neustrezen pa je prehod iz teh sistemov. Opaža tudi, da je več tudi mladih, ki niso uspešno končali šole, uporabljajo droge ali imajo večje težave v duševnem zdravju. "Nimamo vmesnih prehodov, ki bi te mlade, ki niso uspešno končali institucionalne obravnave, vseeno ujeli, preden pristanejo na ulici," je pojasnila.

Posebno zaskrbljujoči so po oceni raziskovalcev podatki o trajanju brezdomstva. Ti namreč kažejo, da je 43,7 odstotka (2024) oziroma 47,9 odstotka (2025) vprašanih že pet let ali več v negotovem stanovanjskem položaju oziroma brez doma. "Moramo razumeti, da je brezdomstvo najnižja točka revščine," je poudarila, izhod pa je po tako dolgotrajni brezdomnosti bolj kompleksen. V tem času se namreč začnejo kopičiti osebnostne in psihične stiske, pa tudi zdravstvene težave. Po drugi strani pa podatek o dolgotrajni brezdomnosti kaže tudi na pomanjkanje programov, ki bi omogočali izhod iz brezdomstva, dolgoročno pa tudi izkoreninjenje tega pojava, je dejala.

Sašo Radej

Projekt Evropsko štetje brezdomstva sicer financira Evropska komisija. V letu 2024 so v raziskavo zajeli 426 oseb, leta 2025 pa 428 oseb. Obe leti so anketiranje izvajali en teden v oktobru, en dan pa so izvajali tudi večerno zajemanje.

Zavetišča poleg strehe nad glavo tudi prostor brez predsodkov

Prvi program za brezdomne je v Ljubljani nastal pred 30 leti na Poljanski cesti, kjer po malo manj kot dveh letih gradnje odpirajo nov Center za brezdomne Ljubljana. Društvo Kralji ulice, kamor se po pomoč danes zateka vsaka druga brezdomna oseba v Ljubljani, je bilo ustanovljeno leta 2005. Sčasoma so se začeli razvijati tudi drugi programi.

Brezdomnim osebam pomoč nudijo med drugim tudi v programu celostne pomoči brezdomcem za aktivno vključevanje v družbo. V Plečnikovem podhodu tri obroke dnevno in sedem postelj nudi Dnevni center za brezdomce v Ljubljani, ki deluje v okviru Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.

S.R.

Center dnevno povprečno obišče več kot 120 različnih brezdomnih oseb. Od začetka leta so razdelili več kot 26.000 obrokov in nudili preko 6700 storitev osebne higiene.

Če so lahko v centru starejšim včasih še pomagali do nastanitve v domu za upokojence, pa zaradi starajoče populacije in pomanjkanja mest v domovih tudi njihova ležišča dolgoročno zasedajo. Tako je nov center za brezdomne sprva predstavljal nov up, izkazalo pa se je, da bo imel le 12 postelj več, kot jih je imelo prvotno zavetišče. Ob tem je dodala, da so v petek Sestre Misijonarke ljubezni, ki so vsako jesen na Ježici odprle zavetišče s 15 posteljami, sporočile, da letos tega ne bodo zagotovile. "Na nek način smo zdaj kljub novemu zavetišču v slabšem položaju, kot smo bili preteklo zimo," je opozorila.

S.R.

V centru velik poudarek posvečajo dostojanstvu. "Sprejmemo vsakogar, a ne bojimo se jasno spregovoriti o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Določenega vedenja ne odobravamo, a to še ne pomeni, da človek pri nas ne bo sprejet oziroma da mu ne bomo skušali pomagati," je za STA povedala strokovna delavka v centru Urška Smerkolj. Poleg skrbi za lastno higieno jih spodbujajo tudi k pomoči pri pripravi obrokov, kar po njeni izkušnji pomaga brezdomnim vrniti voljo do življenja, saj se počutijo koristno. "Potem lahko narediš z njimi tudi kakšen korak v smeri zdravljenja odvisnosti in nadaljnjega reševanja težav," je opisala.

Brezdomne osebe spremlja tudi kup predsodkov in stereotipov. Smerkolj je povedala, da je najpogostejši predsodek ta, da so brezdomni ljudje leni in se jim ne da delati. Za razumevanje realnega stanja pa je treba pogledati, od kod to vedenje izvira. "Pri nas so ljudje, ki so obupali. Doživeli so, da so vsi razočarani nad njimi, sami sebe so razočarali. Družba pa tukaj vidi le lenobo," je opisala.

Sašo Radej

Želi si, da bi družba razumela, da so brezdomne osebe del naše družbe in smo si v najglobljih hrepenenjih podobni. "Vsi si želimo doma, varnosti, bližine, da bi bili sprejeti. To so stvari, za katere moramo verjeti, da si jih tudi oni želijo," je poudarila. "Brezdomec prav tako hrepeni po domu kot vsak drug človek. Razlika je v tem, da ga pogosto ne zna ali ne zmore ustvariti," je dodala. Ko dobi streho nad glavo, se lahko tak človek prvič malo spočije, začne razmišljati o sebi in svojih težavah ter najde moč za reševanje teh težav, je zaključila Smerkolj.