Bogdan Biščak, politični analitik, o delovanju ministrov SD in Levice v vladi

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Nataša Sukič je kot poslanka Levice ena najvidnejših slovenskih političark in velika aktivistka za pravice istospolno usmerjenih. Svojih lezbičnih nagnjenj nikoli ni skrivala in že s tem je močno pripomogla k destigmatizaciji homoseksualnosti. Vseeno pravi, da v Sloveniji, ki je miselno zelo odprta država, še vedno prihaja do neljubih dogodkov ali celo konfliktov, v katerih istospolni nastradajo samo zaradi tega, ker čutijo drugače od heteroseksualnih. Z Natašo smo razpravljali o tem, pa tudi o aktualnem dogajanju v Levici ter na celotni politični sceni.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Prvak SDS Janez Janša meni, da politična dinamika leto pred volitvami, ki jo zaznamujejo povezovanje na obeh polih in ugibanja o aktivaciji Vladimirja Prebiliča, ni presenetljiva. Kot je dejal, je znano, kakšni so bili doslej izkupički. "Velikokrat iz tega kaj veliko ni bilo," je izpostavil in pristavil, da pa je "upanje dovoljeno vsakomur".

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Poslanska skupina Levica je danes DZ predlagala, naj razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Medtem je odbor DZ za obrambo na seji podprl predlog obrambne resolucije, ki predvideva več za obrambno in varnostno politiko. Svoboda meni, da je to nujno zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer.

Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti, je na današnji slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dogodek je ob spominu na žrtve nacističnega režima minil v znamenju aktualnega dogajanja v svetu in opozoril pred nevarnostjo ponavljanja zgodovine.

Evropski poslanec Prebilič pogojuje in politično izsiljuje svoj vstop v nacionalno politiko – še posebej hrepeni po podpori prvega strica levice Milana Kučana.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v prvem odzivu po referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti dejala, da je bil referendum namenjen preštevanju glasov na desnici. Prepričana je, da poziv dela koalicije k bojkotu ni bila napaka. Koalicija sicer ostaja enotna, napoveduje.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.