Zoran Smiljanić, stripar

Pred začetkom parlamentarnih počitnic sta poslanski skupini Svobode in Levice vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Zanimivo je, da od vsega začetka pri pripravi zakona ni sodelovala poslanska skupina SD, ki je imela pomisleke tudi pri pripravi pozneje sprejetega zakona o medicinski rabi konoplje.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Da so bencinske črpalke povzročale toliko razburjenja in celo proteste, si v teh nemirnih političnih razmerah kar težko predstavljamo. A to je življenje, nekaj, kar neposredno zadeva ljudi, jih boli bolj kot Nato, EU, Golob in Janša. »Država« jim je nekaj vzela, čeprav je črpalke zaprl Petrol.

Vlada je včeraj sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije. Predvideva ustanovitev družbe (holdinga) z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Levica je bila proti, v SD pa so glasovali za.

Vojko Volk, državni sekretar v premierjevem kabinetu, o zaljubljenosti evropske skrajne levice in desnice v Putina

Uršula Cetinski bo ravnateljica zagrebškega gledališča Komedija, je ta teden potrdil zagrebški župan Tomislav Tomašević. Cetinski je za STA ob tem povedala, da se bo že naslednji mesec lotila poslovne analize in se posvetila umetniškemu programu. V Zagrebu, kamor se bo preselila zaradi nove službe, bo stanovala že avgusta.

Bo Slovenija izstopila iz Nata in ali bomo o tem odločali na referendumih? Zakaj bo z vrha Nove Slovenije jeseni odletel Matej Tonin. In ali je bila udeležba Janeza Janše na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu res sramota za Slovenijo? To so teme, ki jih v novem Reporter podkastu obdelujeta Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

DZ je danes s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Predlog za razpis referenduma so soglasno podprli v SD in Levici, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Gradnja javnih najemnih stanovanj je ena prednostnih nalog Levice, vlada ji je šla na roke in povečala zmogljivost stanovanjskega sklada; nazadnje mu je namenila 100.000.000 evrov vredno dokapitalizacijo.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Izjemen nos je imel Reporterjev urednik Silvester Šurla, ki jo je v teh dneh podurhal na počitnice na sever Evrope, od koder sodelavcem malce škodoželjno pošilja fotografije ljudi v puloverjih in bundah ter vremenske napovedi, ki kažejo temperaturo 13 stopinj Celzija.