Glede na to, kako se postavlja politični prostor, je po njegovi oceni vsem jasno, da ima Levica ključe do naslednje levosredinske vlade. Verjame, da bo Levica prva izbira Svobode za koalicijskega partnerja, če bo novo vlado sestavljal Robert Golob, je dejal za Večer.

Močna podpora skupni listi Levice in Vesne na volitvah v DZ leta 2026 pomeni, da bomo tudi v prihodnjem mandatu imeli "močno navzočnost napredne leve, socialne in zelene politike", je v pogovoru za Večer menil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Obeta si, da bo Vesna v politični prostor pripeljala zeleno politiko. Ne skriva želje po osvojitvi desetih odstotkov glasov, a bo "čisto v redu" tudi, če bodo podvojili dosežek z volitev leta 2022, je povedal.

Stranki bi se v nadaljevanju po njegovi oceni lahko zlili v skupno enoto. O tem se bodo začeli pogovarjati po volitvah, pobudnici ideje pa sta tako Levica kot Vesna.

Slovenija v evropskem kontekstu, "kjer se vsa politika vrti okoli kaosa in destruktivnih nacionalizmov", po njegovem mnenju postaja neke vrste oaza. "Če želimo, da tako ostane, je nujno, da se volitev udeležimo. V nasprotnem primeru se bomo priklopili na demagoški vlak desničarskih politik," je posvaril.

Levica je kot najmanjša koalicijska stranka po njegovih besedah izvedla pokojninsko reformo, vzpostavili so sistem dolgotrajne oskrbe, za stanovanjsko politiko so zagotovili milijardo evrov za naslednje desetletno obdobje in postavili model lastništva zaposlenih. To so po njegovem prepričanju "ogromni premiki, na katere je država čakala desetletja". Razume, da marsikomu ni všeč, da je Levica podpisana pod velike vladne projekte.

Ker podpora Levici kljub dosežkom ne zraste, dopušča možnost, da je razlog tudi to, da rezultati stanovanjske politike niso vidni oz. še niso vidni na terenu. "V tem štiriletnem obdobju smo zagnali sistem, zdaj pa je treba stanovanja zgraditi. V enem mandatu to žal ni šlo, saj vemo, kako dolgotrajni so postopki pri nas," je spomnil.

Prav tako se je dotaknil vprašanja, zakaj se s t. i. Delavsko koalicijo, ki je že zbirala podpise za referendum o pokojninski reformi, niso mogli dogovoriti za mizo. Delavska koalicija po njegovem pojasnilu "ni hotela razumeti", da so pri pokojninski reformi prišli do meje možnega. "Za mojo generacijo je povsem logično, da bomo morali delati dlje, za nasprotnike reforme pa je bilo to absolutno nesprejemljivo," je povedal.

Tistim, ki so po nedavni tragediji v Novem mestu zahtevali njegov odstop, saj je ministrstvo za delo med drugim zadolženo za romska vprašanja, odgovarja, da se kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni čutil odgovornega za varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji. Ker je šlo za varnostni problem, je odstopil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, je spomnil. Presenetilo pa ga je, da je odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Opozoril je še, da je bila pred aktualno vlado dve leti na oblasti desnica. A ta ni "naredila nič, da bi se problem rešil, ker bi bilo to slabo zanje," je bil kritičen.

V povezavi z referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pa je izrazil prepričanje, da pobudnik referenduma Aleš Primc brez zaledja SDS ne bi zbral niti podpisov za referendum. "So pa imeli nasprotniki zakona še en adut. Vse štiri verske skupnosti so se poenotile in stopile na njegovo stran. To je bilo najbrž ključno, da je toliko ljudi glasovalo proti," je ocenil.