Primata Roberta Goloba in njegove Svobode na levi strani še ni omajal nihče, a potreboval bo koalicijske partnerje. Najslabše med vladnimi strankami kaže Levici, ki se povezuje z Vesno, a njuno skupno listo najbolj ogroža nova socialistična stranka Miha Kordiša.

Prav tako po anketah še ni naredila preboja Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča, pod parlamentarnim pragom pa je za zdaj stranka Karl Erjavec – stranka Zaupanje; slednji si želita mešano levo-desno koalicijo.

»Delu čast – in oblast!« je vzklikal poslanec Miha Kordiš na ustanovnem kongresu stranke Mi, socialisti!, ki jo je prevzel po izgonu iz Levice. Za njim je to parolo komunizma ponavljalo okoli 200 udeležencev kongresa. V novi stranki naj bi se zbralo več kot 600 somišljenikov, med njimi tudi njegovi soborci iz Levega krila, ki so skupaj z njim ali še prej zapustili vladno stranko.

V novi socialistični stranki se zavzemajo za zamenjavo vladavine trga z vladavino ljudstva, njihov končni cilj pa je »odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja, presnova obstoječega stanja v solidarno socialistično družbo«, je na kongresu dejal Kordiš, ki je kot edini poslanec državnega zbora nasprotoval pokojninski reformi in božičnici; razloge pojasnjuje v intervjuju v tokratni številki Reporterja.

Jure Klobčar

Reševanje Luke Mesca

Bolj kot sam kongres so bili zanimivi podporniki Kordiševe socialistične stranke, saj gre za strukturo ljudi, ki sodijo v politični milje Levice: pesnica Svetlana Makarovič, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, nekdanji varuh človekovih pravic in pozneje poslanec Združene Levice Matjaž Hanžek, vodja kolesarskih protestnikov Jaša Jenull, aktivist in raper Miha Blažič - N’toko ... To je za Levico svojevrstno sporočilo, da ostajajo brez svoje civilnodružbene baze.

Koliko glasov bo Kordišu uspelo odnesti njegovi nekdanji stranki, bomo videli po volitvah. V zadnji anketi Ninamedie so mu namerili celo dobra dva odstotka glasov (če odštejemo neopredeljene, lahko cilja na tri), kar ga še ne bo pripeljalo v državni zbor.

Tudi neuspešno zbiranje podpisov za referendum o pokojninski reformi (zbrali so zgolj nekaj več kot 11 tisoč overjenih podpisov) kaže, da njegovih podpornikov ni veliko. Precej pa bo odvisno tudi od njegovih nastopov na predvolilnih soočenjih, kjer je pričakovati, da bo najostrejši kritik Luke Mesca, ki se je vrnil na vrh Levice kot sokoordinator skupaj z Asto Vrečko.

Sam proces Meščeve vrnitve na čelo stranke je bil dolgotrajen, kot v marksističnih teorijah velja za socializem. Najprej je moral skladno z Leninovim načelom narediti korak nazaj, da sta lahko sledila dva koraka naprej.

Pred dvema letoma se je moral zaradi Kordiša in njegove Leve frakcije, ki je dobila večino v voljenem delu sveta stranke, umakniti, nato so delegati s terena poskrbeli, da je stranko prevzela Asta Vrečko, vodstvo pa je najprej izobčilo, nato pa izključilo Kordiša.

Ker Vrečkovi ni uspelo narediti preboja, stavijo spet na Mesca, čeprav je kot minister pripravil pokojninsko reformo v nasprotju z lastno predvolilno obljubo, da ne bodo podaljševali niti starostne upokojitve.

Zanimivo je tudi, da Levica na svojem kongresu ni bila sklepčna, zaradi česar so ga dopisno podaljšali za en teden, šele dva dni pred Kordiševim kongresom pa so člani sveta izvolili oba sokoordinatorja Levice. Zaradi tega so pri Levici pozneje potrdili sporazum o skupnem nastopu z zeleno stranko Vesna, kjer pa je o tem že pred njenim kongresom odločil svet stranke.

Jure Klobčar

Tudi v Vesni so imeli kongres (dan pred Kordišem) in vnovič dali mandat obema sopredsednikoma Urošu Macerlu in Urši Zgojznik. Tako je prišlo do zanimivega položaja, katera od štirih glav bo zastopala skupno listo na predvolilnih soočenjih.

Kot je slišati, je Mesec še vedno najbolj prepoznavno ime med njimi, Zgojznikova pa verjetno ne bo kandidirala, saj se ji v primeru izvolitve Vladimirja Prebiliča v državni zbor obeta njegov sedež v Evropskem parlamentu.

Večinoma naj bi bili v Levici in Vesni že dogovorjeni, kje bo kdo kandidiral, denimo Mesec in Vrečkova v Ljubljani, Macerl pa v domačem Zagorju ob Savi. Na zadnjih državnozborskih volitvah je Vesna dosegla 1,35 odstotka glasov, na anketah je bila doslej prepoznavna zaradi Vladimirja Prebiliča, s katerim se je v zadnjem letu razšla.

Sama bi težko prestopila parlamentarni prag, s skupno listo pa lahko Levici zagotovi nadaljnji obstoj v državnem zboru. V Vesni se sicer zavedajo, da jim bo lahko Kordiš pobral precej glasov, po drugi strani pa so zadovoljni, da je ustanovil svojo stranko, saj s tem kaže, da Levica ni skrajno leva stranka, ker obstaja še bolj leva od nje.

Prebilič bolj kot Svobodo ogroža SD

Tudi Vladimirju Prebiliču (še) ni uspelo narediti preboja, saj je po nekaterih anketah (npr. Mediane) celo pod parlamentarnim pragom. Nekateri pravijo, da niti ni nujno, da bo Prebilič sploh med kandidati, če bo javna podpora stranki ostala nizka, a v Prerodu zatrjujejo, da o tem ni razprave in da bo njihov predsednik zagotovo na volilnih lističih.

Vsekakor pa ni pričakovati, da bi lahko na volitvah odigral alternativo Robertu Golobu in njegovi Svobodi. Po drugi strani pa lahko pridobi volivce, ki so razočarani nad sedanjimi koalicijskimi strankami, ki so jih volili. Bolj kot Svobodo lahko resno ogrozi SD, saj ji zapira prostor do razočaranih volivcev Svobode.

Poleg tega bo Prebiličev Prerod resno posegel v nekatere njihove tradicionalne volilne okraje, denimo v Kočevje, kjer je SD doslej prejemala najvišje deleže, zdaj pa bo tam kandidiral Prebilič, ki je na evropskih volitvah v kočevskem okraju dosegel več kot 45 odstotkov, na predsedniških pa skoraj 65 odstotkov glasov. Sploh ker tam ne bo več nastopal Predrag Baković, ki odhaja v pokoj.

Podobne težave utegnejo imeti tudi v Mežiški dolini, kjer je najvišji delež za stranko dosegel Jani Prednik, ki je odstopil zaradi obtožb o nasilju nad partnerko.

Robert Balen

Slišati je tudi, da naj bi v Prerodu po terenu nagovarjali posamezne člane SD, med njimi menda ni nekdanje ministrice Anje Kopač, ki je prejšnji teden izstopila iz te stranke. Po drugi strani pa je pričakovati, da bo veliko že preizkušenih politikov, ki so se zbrali na kongresu v Kočevju, nastopilo na kandidatni listi.

Skoraj zagotovo naj bi bili na listi podpredsednik, nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, nekdanji direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, ki je bil pred dvema desetletjema že poslanec LDS, pa nekdanji predsednik državnega sveta Mitja Bervar, verjetno tudi zdravnik Janez Poklukar, ki je bil minister za zdravje v zadnji Janševi vladi.

Gre za ljudi, ki so zelo kritični do Golobove vlade in si po volitvah želijo nekoliko bolj uravnoteženo koalicijo (vendar brez SDS). Grošelj je bil na lanskih evropskih volitvah, potem ko so ga v Svobodi postavili na dno liste, nosilec liste Zelenih, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah nastopili skupaj s SLS in Konkretno Zdravka Počivalška na listi Povežimo Slovenijo.

Vrnitev teflonskega Karla

Podobno se za uravnoteženo levo-desno koalicijo zavzema tudi Karl Erjavec, ki je prejšnji teden predstavil dogovor o skupnem nastopu njegove stranke Zaupanje s stranko Suvereni nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha. V njegovih vrstah sta tudi nekdanji poslanec SNS in Lipe Boštjan Zagorac in donedavna podpredsednica SNS Alenka Jelenovič.

Jure Klobčar

Prav tako so med tesnimi Erjavčevimi sodelavci tudi nekdanja ministrica Irena Majcen, nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec in nekdanji diplomat Milan Jazbec. Še več je njegovih nekdanjih sopotnikov iz stranke Desus, iz katere prestopajo ponekod odbori, ponekod pa skupine ali posamezniki, med njimi je tudi generalni sekretar Zlatko Ficko.

Kot je slednji povedal na svečanosti prejšnji teden, imajo 575 članov in 250 simpatizerjev, ustanovljenih je bilo 23 odborov, v ustanavljanju jih je še 15, za volitve imajo evidentirane kandidate v 41 okrajih.

Erjavec napoveduje, da bo po novem letu ustanovil svojo poslansko skupino, saj je prepričan, da se mu bosta poleg Kaloha takrat pridružila še vsaj dva poslanca, saj bodo ugotovili, da na listi Svobode (ali katere druge stranke) ne bodo več izvoljeni.

Robert Balen

Glede sodelovanja z drugimi strankami pa pušča odprte možnosti. Zelo verjetno ne bo skupne liste z naslednico stranke Desus – Stranko generacij, ki jo vodi Vlado Dimovski, saj njeni člani večinoma odhajajo k Erjavcu, npr. v Ivančni Gorici, Slovenski Bistrici, Žalcu so prestopili celotni odbori.

Izjema je Velenje, kjer se je podžupanja iz vrst Desusa Darinka Mravljak vrnila v Stranko generacij. Bolj zanimivo bi bilo povezovanje s Prerodom – Stranko Vladimirja Prebiliča, saj bo pomemben vsak glas.

Karl Erjavec – stranka Zaupanje, kakor se po novem imenuje, je na anketah precej pod pragom za vstop v parlament, zato »teflonski Karl« stavi na svoje nastope na predvolilnih soočenjih, ki so ga reševali pred vsakimi volitvami doslej.

Drobljenje glasov

Med strankami, ki spadajo na levo, a jim nikakor ne uspe priti v državni zbor, čeprav so na anketah zelo blizu praga, so tudi Pirati, ki jih vodi ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović. Po programu so najbolj podobni Levici in zelenim strankam, zato najbrž ni naključje, da so julija letos skupaj z Zelenimi Andreja Čuša nasprotovali zakonu o konoplji, kakršnega pripravlja vlada.

Jure Klobčar

Zeleni so na evropskih volitvah nastopili na skupni listi s stranko SMS Zeleni Evrope in odpadniki Svobode, Pirati pa se jih niso udeležili. Za evropsko poslanko se je potegovala tudi nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić, in sicer na listi stranke Nič od tega (NOT), ki jo vodi skupaj z aktivistom Borisom Žuljem.

Obe listi, tako Zeleni kot NOT, sta prejeli vsaka malo več kot 1,5 odstotka. Med strankami, ki so blizu vstopa v parlament (po nekaterih anketah ga že preseže), je tudi Resnica Zorana Stevanovića, ki pa je po programu bolj desna kot leva, čeprav je ne marajo ne na levi ne na desni.

Če se bo uvrstila v državni zbor, je vprašanje, katero vlado bi podprla, če ne bo nobene, bo edina možna mešana desno-leva oziroma levo-desna koalicija. Še največja konkurenca je Zmagu Jelinčiču, ki še vedno vztraja s svojo SNS. Jelinčič, Stevanović, Tomićeva, Kordiš in Erjavec pa imajo skupno to, da nagovarjajo (tudi) volivce, ki so kritični do vojne v Ukrajini in si želijo boljše sodelovanje z Rusijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.