Z njo bo skušal na volitve pripeljati tiste, ki bi sicer ostali doma, po drugi strani pa ponudil alternativo Svobodi, če bi njena javna podpora pred volitvami strmoglavila. Odprto ostaja vprašanje, ali bo podprl Goloba za mandatarja, če postopki pred KPK in SDT do volitev še ne bodo zaključeni.

»Bil sem med tistimi, ki smo pred 34 leti verjeli, da so dovoljene sanje. Sanje, ki so z vsakim dnem, tednom in letom izgubljale svoj sijaj. Bolje rečeno, sanje so se izgubile in čakale, da jih spet nekdo začne sanjati. In danes se počutim približno enako. Verjamem, da so sanje dovoljene. Da so uresničljive. In vi tukaj ste dokaz, da lahko sanjamo skupaj,« je evropski poslanec in dolgoletni kočevski župan govoril na ustanovnem kongresu stranke Prerod Stranke Vladimirja Prebiliča.

Primož Lavre

Jeziček na tehtnici

Dosanjal je svoje sanje in dobil svojo stranko, zdaj mu je dovoljeno sanjati še o tem, da bo prevzel slovensko vlado, kar pa ne bo tako preprosto. Na levi sredini je še vedno vodilna stranka Svoboda premierja Roberta Goloba, ki po javnomnenjskih anketah za nekaj odstotkov zaostaja za največjo opozicijsko stranko SDS Janeza Janše. Na zadnjih volitvah aprila 2022 je Gibanje Svoboda prejelo skoraj 35 odstotkov glasov in dobilo 41 poslancev državnega zbora.

A razočaranje je veliko in po anketah sodeč je izgubila skoraj polovico svojih volivcev, ki so neopredeljeni oziroma napovedujejo, da ne bodo šli na volitve. Politično razmerje med levim in desnim polom je izenačeno, zato obstaja velika možnost, da se bo po prihodnjih volitvah na oblast vrnil Janez Janša in vlado sestavil skupaj z NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Zato je bila za politično levico nujna dodatna stranka, s katero bi zajeli razočarane volivce svoje politične opcije.

Primož Lavre

Vladimir Prebilič je dolgo čakal v vrsti: kot kočevski župan je bil širši slovenski javnosti premalo znan, na predsedniških volitvah 2022 je prepričal okoli deset odstotkov volivcev, podoben rezultat je ponovil tudi na lanskih evropskih volitvah, na obojih je nastopal s podporo oziroma pod okriljem stranke Vesna, katere član nikoli ni bil, v zadnjih mesecih pa se je z njo razšel. Pričakovano je Prebilič kritičen do aktualne vlade, sicer ne bi mogel biti alternativa njej.

Kot se za pravega politika leve sredine spodobi, ne želi sodelovati v vladi z Janezom Janšo oziroma stranko SDS, hkrati je izključil podporo Robertu Golobu, če bo KPK ugotovila kršitve integritete v postopkih, ki jih vodi proti njemu. »Zdi se mi neverjetno, da bi bili vsi mi oziroma cela Slovenija talci enega človeka – v tem primeru gospoda Goloba. Mislim, da to tudi z njegove strani ne bi bilo pošteno. Takšno vodenje politike je destruktivno, Slovenija in prebivalci naše države pa tega res ne potrebujejo,« je izjavil za portal N1 pred ustanovnim kongresom svoje stranke.

Primož Lavre

Kaj pa, če do volitev oziroma izbire mandatarja postopki zoper Goloba še ne bodo končani, smo ga vprašali pred začetkom kongresa v športni dvorani v Kočevju. Prebilič je priznal, da na to vprašanje nima odgovora, zato bo takrat vse prepustil organom stranke. Kot je znano, slovensko pravosodje melje po polžje in ni verjeti, da bi se lahko postopek, ki ga zoper premierja vodi specializirano državno tožilstvo (v zadevi Tatjana Bobnar), do takrat končal, razen če bi sodišče zavrnilo zahtevo tožilke po uvedbi sodne preiskave.

Morda bi lahko pohiteli na protikorupcijski komisiji, a tam bo stekel postopek izbire novega predsednika in člana senata KPK, ki ga bo imenovala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki sicer ni v najboljših odnosih s premierjem Golobom (v njenem uradu je svetovalka Bobnarjeva, nekdanja notranja ministrica, ki je v sporu z Golobom).

Primož Lavre

Komu jemlje volivce

A ne glede na to, kaj se bo zgodilo, lahko ugotovimo, da v skoraj treh letih po odstopu nekdanje notranje ministrice, ko je slovenska javnost že dolgo seznanjena z njenimi očitki premierju, podpora največji vladni stranki ni bistveno padla. Tisti, ki bi danes volili Svobodo, jo bodo najbrž tudi marca prihodnje leto, ko so predvidene volitve. Če pa ji bo podpora padla, kljub volilnim bombončkom, kot so božičnica, podaljšanje veljavnosti vinjet in verjetno še kaj, imajo izbiro v Prerodu Stranki Vladimirja Prebiliča.

Njenega prihoda se verjetno lahko bolj bojijo v SD, saj bo posegla tudi v njene volivce: najbolj v Kočevju, od koder je Prebilič (na evropskih volitvah je tam prejel več kot 45 odstotkov glasov, na predsedniških pa skoraj 65 odstotkov), tam pa je bil izvoljen tudi njihov poslanec Predrag Baković oziroma še prej Janko Veber. Ob tem je treba upoštevati še verjetno izgubo glasov na Koroškem, kjer je doslej kandidiral Jani Prednik, ki je prejšnji teden odstopil zaradi obtožb o nasilju nad nekdanjo partnerko.

Še bolj so vznemirjeni v Levici, kjer snujejo skupno listo z Vesno, nekdanjo Prebiličevo gostujočo stranko, saj jih je predsednik Preroda razburil z izjavo, da so skrajna stranka, s katero bi težko sodeloval. Vesna je tudi zahtevala njegov sedež v Evropskem parlamentu, ker naj bi bil vanj izvoljen na podlagi njenega programa.

Primož Lavre

Resnici na ljubo je treba poudariti, da je Prebilič na evropskih volitvah prejel skoraj 52.541 preferenčnih glasov, kar je skoraj 74 odstotkov vseh glasov, oddanih za evropsko listo Vesne. Tolikšnega deleža glasov ni prejel noben drug kandidat. To pomeni, da brez Prebiliča Vesna ne bi dobila evropskega poslanca oziroma ga bo prav zaradi njega dobila ob njegovi izvolitvi v državni zbor, ko bo njegov sedež v Bruslju lahko prevzela Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna.

Prebilič sicer ni govoril, s katerimi strankami bi šla njegova stranka v koalicijo. Znano pa je, da si želi levosredinsko vlado in da je odprt za sodelovanje tudi preko sredine, zlasti z Anžetom Logarjem, a kot je dejal, bodo na volitvah primerjali programe in s katerimi strankami lahko najdejo skupne programske točke. Tudi Levice ni povsem zavrnil.

Ponižani in razžaljeni iz nekdanje LMŠ

Njegovi somišljeniki, s katerimi smo se na kongresu pogovarjali, si želijo koalicije, ki bi presegala oba pola. Kot je dejal nekdanji predsednik državnega sveta Mitja Bervar, je razočaran tako nad stanjem duha v državi kot tudi nad ravnanjem z javnimi financami. Mnoge jezi tudi Golobova komunikacija z javnostjo preko družbenih omrežij, kjer se močno občutijo prstni odtisi njegove nove žene Tine Gaber Golob.

Primož Lavre

Ta gre zlasti v nos antropologinji Vesni Vuk Godina, ki je kongres pozdravila preko video posnetka, a sama se stranki ni pridružila, tudi na kongresu je ni bilo. Podpredsednik stranke Klemen Grošelj pa je po kongresu izjavil, da bo glavna razlika stranke Prerod od njegovih prejšnjih strank (Svoboda in LMŠ) v notranji demokraciji in dostojanstvu ljudi, »da se odločitve ne bodo sprejemale za hrbtom teh ljudi«.

Ogrodje stranke Prerod so nekdanji člani Svobode, zlasti LMŠ, ki so bili po volitvah izrinjeni na stranski tir. Denimo, Grošlja so kot evropskega poslanca želeli dati na dno liste. Pred evropskimi volitvami so se pojavile informacije, da se je zameril srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki naj bi nato preko prijatelja, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, velikega Golobovega podpornika, dosegel, da so ga izrinili z vrha evropske liste.

Nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović se je neuspešno potegoval za generalnega sekretarja Svobode, zdaj je to funkcijo zasedel v Prerodu. Na stranskem tiru sta se v Svobodi znašla tudi nekdanja poslanca LMŠ Lidija Divjak Mirnik in Robert Pavšič, slednjega so izključili iz Svobode, še vedno pa je svetovalec predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki kljubuje vodstvu stranke. Oba sta bila tudi na kongresu Preroda.

Primož Lavre

Klakočarjeva za zdaj ostaja zvesta Svobodi, prejšnji teden je zavrnila govorice, da naj bi odšla v SD, prav tako je morebitne pogovore z njo zanikal Prebilič. A po naših informacijah še ni rekla zadnje besede in ne bo presenečenje, če bo tik pred volitvami obrnila hrbet Golobu, s katerim nista v najboljših odnosih.

Iz Svobode prihaja tudi Marjetka Slatner Gerjevič, iz nekdanje SMC Dragan Matić, ki je to stranko zapustil potem, ko jo je Zdravko Počivalšek odpeljal v Janševo vlado, iz nekdanje LDS sta se aktivirala nekdanji ptujski župan Štefan Čelan in nekdanji direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, prej dolgoletni poslanec LDS, zdaj pa vodi svet stranke Prerod. Iz SD sta se Prebiliču pridružila nekdanja direktorica NIJZ Nina Pirnat in Irena Kuntarič Hribar, iz Levice pa njen nekdanji poslanec Boštjan Koražija.

Na kongresu je bil tudi Andrej Bertoncelj, nekdanji finančni minister v vladi Marjana Šarca, prav tako tudi Janez Poklukar, ki je bil minister za zdravje v Janševi vladi, ampak kot nam je povedal, je bil v njej kot strokovnjak, sicer pa ni bil nikoli član nobene stranke, v Prerodu pa je postal član izvršnega odbora.

V družbi s Čelanom je na kongres prišel tudi nekdanji poslanec Ivan Vogrin, ki so ga leta 2012 izključili iz Državljanske liste Gregorja Viranta, ker je bil v kazenskem postopku zaradi obtožbe o poslovni goljufiji, veliko let pozneje pa na sodišču oproščen. Prav tako sta bila na kongresu tudi strankina svetovalca za javno podobo Igor Arih in Matija Sevšek.

Primož Lavre

Zakaj Prerod, ne Preporod

V svojem govoru na kongresu je Prebilič med drugim izpostavil, zakaj je bilo treba ustanoviti novo stranko: »Bodimo iskreni, danes je politika zmerljivka. Vsi smo naveličani, da se vse, kar slišiš o politiki, vrti okoli afer, prepirov, kratkoročnih koristi in nastopaštva. A v resnici ne gre več samo za politiko – gre za nekaj globljega: za razkroj zaupanja v demokratične institucije. Sistem, ki bi moral zagotavljati okvir za skupno delovanje, prepogosto ne izpolni pričakovanj ljudi.

Ko razumni, sposobni in odgovorni posamezniki svojo energijo usmerjajo stran od javnega delovanja, to ni le osebna odločitev, temveč opozorilo, da politika izgublja legitimnost. Zaupanje v parlament, vlado, stranke in medije je načeto – in to nezaupanje je danes eden najresnejših izzivov slovenske demokracije – ko izgubiš zaupanje, izgubiš tudi občutek mere in sramu.«

Nadaljeval je, da v slovenski politiki ni več sramu: »Nikogar ni več ničesar sram – tudi za dejanja, ki bi bila še pred nekaj leti nezaslišana. Danes populisti vseh vrst s svojimi dejanji podirajo institucije in pravila. To predstavljajo kot učinkovitost in pogum, v resnici pa razgrajujejo demokratične temelje države in uničujejo zaupanje v pravo, v stroko, v red. Pod krinko »novih rešitev« krepijo predvsem lastne mreže in prijatelje, ki naj bi delali »učinkoviteje«, v resnici pa se bogatijo iz javnih sredstev. Če so kje učinkoviti, so učinkoviti pri rušenju – saj boljšega ne znajo postaviti. Za ljudi to pomeni le slabše javne storitve – od zdravstva in šolstva do varnosti.«

Primož Lavre

Ob tem je dodal, da v njegovi stranki verjamejo v politiko, ki zna preseči ozke delitve in se ne zapira v preteklost, temveč odpira vrata v prihodnost. Dostojanstvo, sposobnost in normalnost se bodo po njegovem v politiko vrnili le, če jih bomo živeli in vanje verjeli ter delovali v skladu z njihovim sporočilom.

Zanimivo je tudi, kako so Prebiličevi izbrali ime stranke Prerod. Najprej so jo nameravali poimenovati Gremo! Stranka Vladimirja Prebiliča, nato pa smo jih v Reporterju opozorili, da ima podobno ime že lista župana Ilirske Bistrice – Gremo! Neodvisna lista dr. Gregorja Kovačiča. Zato so se odločili za drugačno ime. Najbolj resno v igri je bilo ime Preporod, a so ugotovili, da imata to ime že Zveza romskih društev in bošnjaško kulturno društvo. Tako so se odločili za Prerod – staro slovensko besedo, ki pomeni politiko na bolje, željo ponovne izgradnje medsebojnega zaupanja in poenotenja skupnosti, kar je predpogoj za pot v boljšo prihodnost.

Primož Lavre

Stranka Prerod naj bi tako prenovila slovensko politiko. Seveda je ključno vprašanje, ali bo Prebilič res drugačen od svojih predhodnikov in bo povrnil zaupanje ljudi v politiko. Če bo KPK kdaj pri njem ugotovila kršitev integritete, bo nemudoma odstopil, je jasno obljubil pred kamerami. A podobno je pred zadnjimi volitvami obljubljal tudi sedanji premier, ki mu to zdaj še na misel ne pride več.

Vodstvo stranke Prerod

Na kongresu so sprejeli tudi temeljno programsko listino in statut stranke ter izvolili njeno vodstvo: poleg predsednika tudi tri člane izvršnega odbora, 15 članov sveta stranke in nadzorni odbor. V izvršni odbor so bili na predlog predsednika Prebiliča izvoljeni Janez Poklukar, Marjeta Podgoršek Rek in Jelena Štrbac Nemec (vodja stikov z javnostjo). V svet pa Petra Mrhar Slak, Dušan Vučko, Štefan Čelan, Dragan Matić, Nina Pirnat, Irena Kuntarič Hribar, Mitja Bervar, Boštjan Koražija, Dimitrij Pur, Gregor Novak, Miloš Dular, Barbara Umek, Edis Rujović, Zlatka Keček in Marjeta Slatner Gerjevič.

Primož Lavre

Vse skupaj je potekalo zelo hitro, saj so glasovali kar s kartončki, ker je šlo pač za ustanovni zbor. Po kongresu se je sestal svet stranke in na predsednikov predlog izvolil še podpredsednika Klemena Grošlja in glavnega tajnika Braneta Golubovića. Dva podpredsednika bodo izvolili pozneje, prav tako naj bi svet stranke povečali še za pet članov, po funkciji pa bodo v obeh vodstvenih organih sodelovali tudi tisti, ki bodo izvoljeni za poslance in za ministre.

Čeprav je podpise za ustanovitev stranke overilo več kot 400 volivcev, se jih je po Prebiličevih besedah včlanilo okoli 250. Na kongres v športni dvorani v Kočevju se jih je prijavilo več kot 200, prišlo pa jih je 182. V video nagovoru so jih pozdravili nekdanja premierja Miro Cerar in Anton Rop, antropologinja Vesna Vuk Godina, docent na FDV Faris Kočan, ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko in nekdanji finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je bil tudi v dvorani.