Premier je sklical posvet z deležniki »enega od največjih projektov vlade«. Po posvetu je bila ustanovljena delovna skupina, ki bo imela na skrbi prevedbo stanovalcev domov starejših v sistem dolgotrajne oskrbe. Resorni minister Simon Maljevac je tik pred tem vladi predlagal, da mu interventno odobri 190 tisoč evrov za oglaševalsko kampanjo.
Vrag je vzel šalo, časa zmanjkuje, zadrege ministra za solidarno prihodnost Maljevca pri vpeljavi novega stebra socialnega zavarovanja niso več le njegove, ampak celotne vlade. Pogledali smo, na katerih točkah vse se zatika.

Informacijski sistem »v fazi testiranja«

Rakava rana je informacijski sistem. Dobra dva meseca in pol od veljavnosti obveznega plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo je še vedno, kot pravi minister, »v fazi testiranja« in bo delujoč »v nekaj tednih«. Ker so v centrih za socialno delo čakali na novo informacijsko podporo, ljudje niso mogli priti do odločb za dolgotrajno oskrbo na domu (pred tem pomoč na domu), pa bi jih lahko izdali že nekaj sto.

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Pri tem velja poudariti, da sama odločba, iz nje je razvidna uvrstitev v kategorijo dolgotrajne oskrbe, še ne zagotavlja pomoči. Sledi namreč priprava osebnega načrta s strani koordinatorja za dolgotrajno oskrbo (delavca centra za socialno delo) pri izvajalcu, nato se začne izvajanje pomoči na domu.

Dan pred premierjevim sklicem posveta, s katerim bi »prispevali k oblikovanju predlogov za poenostavitev in izboljšanje sistema dolgotrajne oskrbe«, je prišlo do dogovora s centri za socialno delo, da naj se dela lotijo kar »na roko« oziroma prek informacijskega sistema Krpan. Tega sicer uporabljajo vsi organi državne uprave od vlade, ministrstev, organov v sestavi, vladnih služb do upravnih enot in drugih državnih organov.

V Skupnosti centrov za socialno delo s to zasilno rešitvijo niso zadovoljni. Zaposleni na vstopnih točkah, tj. centri za socialno delo, bodo morali ročno preverjati zavarovalno podlago vlagateljev na zavodu za zdravstveno zavarovanje in pridobivati podatke od upravnih enot, kot so EMŠO, naslov prebivališča in drugo. Več o tem v posebnem pogovoru s sekretarko Tatjano Milavec.

Po zbranih podatkih portala Preiskovalno.si tri četrt milijona evrov znaša za zdaj znesek, ki ga je ali ga še bo za vzpostavitev in delovanje informacijskega sistema plačalo ministrstvo.

Sašo Radej

Prevedba 20 tisoč stanovalcev domov

Očitek, da vlada ni sposobna vpeljati dolgotrajne oskrbe, ker preveč troši, ne drži. Problem je hujši: denar je, ob sicer resnično kompleksnem projektu se zatika tudi zaradi neizkušenosti in neoperativnosti ministrstva za solidarno prihodnost pa tudi vlade kot celote. Dokaz za to je prav premierjev poseg in oblikovanje posebne delovne skupine pod vodstvom ministra, ker so se ustrašili zapletov in preprek pri prehodu v novo ureditev za uporabnike domov za starejše. Delovna skupina se še ni sešla, predsednik vlade pa je napovedal nov posvet sredi prihodnjega meseca.

Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji začne veljati 1. decembra. Stanovalci bodo plačevali le nastanitveni in prehrambni del stroškov, oskrba pa bo krita iz posebnega prispevka. Poleg nezmožnosti centrov za socialno delo za izdajanje odločb o upravičenosti do oskrbe na domu je prav prevedba 20 tisoč stanovalcev domov najobčutljivejša faza vpeljave dolgotrajne oskrbe. Cena nastanitve in prehrane, ko gre za standardno oskrbo (to pomeni dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice), ne bo presegla zneska minimalne zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki zdaj znaša 781 evrov.

Kot je v pogovoru dejal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik, če odločbe o prevedbi ne bodo izdane pravočasno, stanovalci ne bodo mogli uveljaviti pravice do dolgotrajne oskrbe, s tem pa bodo – ne po lastni krivdi – plačevali bistveno več kot danes. S 1. decembrom se namreč izteče sofinanciranje stroškov dela iz proračuna, kar bo prineslo občuten dvig cene oskrbe za tiste stanovalce, ki ne bodo prešli v sistem dolgotrajne oskrbe.

Robert Balen

190 tisoč evrov za oglaševalsko kampanjo

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je nekaj dni pred posvetom pri predsedniku vlade predlagal, da mu vlada interventno odobri 190 tisoč evrov za oglaševalsko kampanjo za ozaveščanje o aktivnostih in pravicah, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi. Ozaveščali bi ne le upravičence do dolgotrajne oskrbe, pač pa tudi vse, ki od 1. julija plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Množe se namreč medijske objave in kritike, da se obvezni prispevek že plačuje, ljudje pa ostajajo brez pravic, kam vse bo šel ta denar, pa ni jasno.

Na to že vrsto mesecev opozarja predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. Zavzema se za prilagoditev prispevka le v takšni višini, ki sledi obsegu storitev, in ne na zalogo. Zanimivo je, da se delodajalci kar naprej sprašujejo, zakaj plačujemo že zdaj, če storitev še ni, ne pa tudi delojemalci (sindikati), ki jim prav tako »trgajo od plač«. Tudi zveza upokojencev ves čas negoduje, ker morajo njihovi člani plačevati od neto pokojnin, vendar o zahtevi za ustavno presojo zakona še kar le razmišljajo.

Izvajanje oglaševanja v vrednosti 190 tisoč evrov bo zajemalo pošiljanje tiskovin na vsa gospodinjstva, zakup oglasnega prostora v različnih medijih in druge promocijske dejavnosti. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se bo kampanja financirala iz sredstev evropskega projekta Dostopna dolgotrajna oskrba, tj. z evropskim in slovenskim delom kohezijskih sredstev.

Kampanja informiranja je bila znotraj tega evropskega projekta načrtovana že ob pripravi projekta na začetku letošnjega leta in jo je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj potrdilo junija 2025. To naj bi dokazovalo, še pravijo na ministrstvu, da kampanja ni posledica interpelacije zoper Simona Maljevca oziroma očitkov v medijih ali javnosti glede izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Primož Lavre

S kampanjo obveščanja zamujajo

Prispevki v medijih, ki so opozarjali na številna neodgovorjena vprašanja in zamude, so se vrstili že nekaj mesecev pred plačevanjem obveznega prispevka, ki se je začelo 1. julija, na kar se sicer sklicujejo na ministrstvu, ko utemeljujejo potrebo po medijski kampanji. Glede na cilje bi se lahko vprašali: zakaj kampanjo začenjajo šele 1. decembra 2025, če pa je njen namen zagotavljanje večje prepoznavnosti novega sistema, boljša obveščenost splošne in strokovne javnosti ter s tem tudi učinkovitejša uporaba storitev oziroma izvajanje zakonsko določenih pravic do dolgotrajne oskrbe?

Že s 1. januarjem so namreč v centrih za socialno delo v ožji obliki začele delovati vstopne točke. Vlagatelji so lahko vložili vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana. S 1. julijem je začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, in nazadnje 1. decembra, bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. S kampanjo so, če sledimo časovnici, tako domala leto dni v zamudi. Drži pa, da je ministrstvo za kohezijo odobrilo evropska sredstva za ta projekt (v skupni vrednosti 1.243.363 evrov bo Evropski socialni sklad plus prispeval 777.101,88 evra evropskih sredstev) šele v začetku julija.

Ministrstvo se naslanja na zunanji agenciji

Po navedbah portala Preiskovalno.si so se na ministrstvu naslonili na zunanji agenciji NC3 in Dobre zgodbe; za komunikacijske storitve sta skupaj prejeli nekaj manj kot 90 tisoč evrov. 36-odstotni lastnik družbe Dobre zgodbe je poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj, pred volitvami je bil njen direktor in lastnik. Po podatkih KPK je na seznamu podjetij, za katera velja omejitev poslovanja z državnimi ustanovami, vendar le z državnim zborom. Pod Golobovo vlado je družba z javnimi ustanovami in ministrstvi zaslužila 426.857,06 evra, pred tem pa z ministrstvi ni sodelovala.

Sašo Radej

Za ministrstvo celostno komunikacijsko podporo implementaciji zakona o dolgotrajni oskrbi izvaja družba NC3. Po podatkih iz Erarja ji je od septembra lani nakazalo 48.800 evrov. Soustanoviteljica družbe je Nina Stankovič, nekdanja predsednica podmladka stranke Zares in nekdanja generalna sekretarka stranke DeSUS. Večinski lastnik družbe je nekdanji direktor komunikacijske agencije Herman & partnerji Denis Mancevič.

Ukinitev obveznega prispevka

Opozicijska SDS napoveduje, da bodo prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence takoj ukinili in uvedli moratorij na plačevanje za vse druge zdajšnje zavezance. Po prvem polnem letu izvajanja dolgotrajne oskrbe bi opravili evalvacijo izvajanja zakona in po potrebi uvedli tudi prispevek, je izjavil predsednik sveta stranke Zvone Černač.

Na Novi24TV so bolj kategorični, ko so pred dnevi opozarjali na razliko med Janševo SDS in Logarjevimi Demokrati. SDS bo odpravila plačevanje obveznega prispevka in ga prenesla na proračun, medtem ko bi nova stranka njihovega nekdanjega drugega moža le predrugačila klasifikacijo in višino davka ter ga prilagodila storitvam, ki jih lahko ponuja – v tem primeru bi bila to le tretjina. Vlada namreč, tako trdi Logar, zdaj 70 odstotkov pobranega prispevka troši za druge namene.

Ne glede na interno tekmo med opozicijskimi strankami, katera bi bolj razbremenila ljudi novega »davka«, prehod v sistem dolgotrajne oskrbe po volitvah ne more biti ustavljen. Z novo desno vlado bi se odprlo le vprašanje financiranja, težave implementacije novega stebra socialnega zavarovanja pa bi se seveda nadaljevale. Do zdaj se je na posebnem računu ZSSS za dolgotrajno oskrbo zbralo 55 milijonov evrov.

Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo: Ročno izdajanje odločb podaljšuje postopke in prinaša tveganja

Še vedno drži, da ni bila izdana niti ena odločba za dolgotrajno oskrbo na domu?

Drži, za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu še ni bila izdana nobena odločba, saj nam informacijski sistem, ki smo ga uporabljali za odločanje o družinskem pomočniku, omogoča zgolj izdajo odločb za oskrbovalca družinskega člana. Za vse druge storitve v okviru dolgotrajne oskrbe, ki so začele veljati 1. julija, pa informacijski sistem še ne deluje. Nimamo torej dostopa do potrebne baze podatkov, zato ne moremo izdajati odločb. Dolgotrajna oskrba je namreč izredno kompleksno področje, ki povezuje številne ključne deležnike, od izvajalcev storitev do zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Primož Lavre

Za koliko ljudi pa ste že izvedli ocenjevanje?

Do danes so na vstopnih točkah izdelali 1024 ocen upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Od tega 67 oseb ni prestopilo praga, kar je 6,5 odstotka vseh prejetih vlog.

Kako je prišlo do tega, da boste kar ročno izdajali odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu?

Glede na to, da je ministrstvo trem centrom za socialno delo (CSD) predlagalo ročno izdajanje odločb, so naši člani na sestanku z ministrstvom opozorili, da na tak način kršimo ustavno načelo enakosti pred zakonom in je treba zagotoviti dostop in izdajanje odločb tudi upravičencem v drugih delih države. Zato je bil sprejet dogovor, da gredo vsi CSD-ji v ročno izdajo odločb.

Ste že prejeli ustrezna navodila?

Od ministrstva za solidarno prihodnost smo navodila prejeli konec prejšnjega tedna, čakamo še na mnenje informacijskega pooblaščenca. Žal pa izdana odločba CSD še ne pomeni, da bo upravičenec storitev tudi prejel.

Kaj ročno izdajanje odločb pomeni za vaše delo?

Na vseh vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo je po podatkih Skupnosti CSD Slovenije zaposlenih 98 delavcev, od tega 80 svetovalcev. Delovna mesta ostajajo nezasedena, razpise centri za socialno delo neuspešno ponavljajo.

Ročno izdajanje odločb bistveno podaljša celoten postopek in prinaša določena tveganja. Zaposleni na vstopnih točkah bodo morali ročno preverjati zavarovalno podlago vlagateljev na ZZZS in pridobivati podatke od upravnih enot, kot so EMŠO, naslov prebivališča in drugo. Poleg tega se lahko pri upravičencu med postopkom zgodijo spremembe, o katerih CSD ne bo obveščen. Ko bo odločba izdana, ne bodo avtomatsko obveščeni vsi deležniki, temveč bo treba ročno poslati obvestilo ZZZS in izvajalcu. S takšnim načinom izdajanja odločb in kompleksnostjo sistema dolgotrajne oskrbe obstaja zelo veliko tveganj za nenamerne napake. Vsi deležniki, ne le CSD-ji, bodo morali evidence in podatke vnašati in pošiljati ročno.

Naše strokovno stališče ostaja nespremenjeno: odločanje brez delujočega informacijskega sistema je z vidika tveganj pravno in strokovno nesprejemljivo.

Ali je upravičena skrb, da centri ne bodo pravočasno izdali odločbe o prevedbi stanovalcev domov za starejše v nov sistem?

Da, obstaja velika bojazen, da do 1. decembra 2025 zaposleni na vstopnih točkah, poleg vseh drugih nalog, ne bodo zmogli pravočasno ročno izdati 20 tisoč odločb za prevedbo stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe.

Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije: Če ne bo odločb, bodo stanovalci plačevali bistveno več kot danes

S 1. decembrom država preneha sofinancirati dodatni strošek dela v domovih za starejše glede na reformo plač v javnem sektorju. Kako bi (lahko) preprečili, da bi breme obležalo na stanovalcih?

Drži, s 1. decembrom 2025 se izteče sofinanciranje stroškov dela iz proračuna, kar bo prineslo občuten dvig cene oskrbe za tiste stanovalce, ki ne bodo prešli v sistem dolgotrajne oskrbe. Ključen je torej pravočasen prehod v novi sistem, pri tem pa nas skrbi nevarnost zamud pri izdaji odločb, saj bodo morali centri za socialno delo pravočasno izdati približno 20 tisoč odločb o prevedbi stanovalcev. Ti v domovih za starejše trenutno bivajo po zakonu o socialnem varstvu.

Primož Lavre

Če odločbe ne bodo izdane pravočasno, obstoječi stanovalci ne bodo mogli uveljaviti pravice do dolgotrajne oskrbe, posledično pa bodo – in to ne po lastni krivdi – plačevali bistveno več kot danes. Posebej nas skrbijo stanovalci, ki soglasja niso sposobni dati sami, saj če bi svojci za vsakega posebej urejali skrbništvo, bi bili postopki na sodiščih izredno dolgotrajni. Tudi za te primere še pričakujemo sistemsko rešitev.

Se je že sešla delovna skupina, ki jo vodi minister Simon Maljevac in bedi nad prevedbo stanovalcev domov starejših v sistem dolgotrajne oskrbe?

Ne še. Do prejšnjega petka smo morali imenovati dva naša predstavnika.

Ima ministrstvo že kakšno rešitev za tiste oskrbovance, ki sami niso sposobni dati soglasja za prevedbo?

Na sestanek, na katerem naj bi bil predstavljen tudi predlog rešitve za te stanovalce, še čakamo.

Pred časom ste mi v pogovoru dejali, da brez urgentnega ukrepanja pri zagotovitvi kadra prehod v novi sistem dolgotrajne oskrbe ne bo zaživel. Kako ocenjujete ukrepe vlade pri ureditvi kadrovskih razmer?

Za zdaj novih ukrepov na tem področju ni, čeprav vemo, da bo uvedba novega sistema dolgotrajne oskrbe povečala povpraševanje po storitvah. Če denimo primerjamo dosedanjo pomoč na domu in dolgotrajno oskrbo na domu, bodo v novem sistemu uporabniki v povprečju upravičeni do več ur pomoči. To je za uporabnike seveda dobrodošlo in po našem mnenju tudi nujno potrebno, a če se izvajalcem hkrati ne bo omogočilo vsaj nekoliko ublažiti kadrovsko stisko, bodo te pravice ostale bolj črka na papirju.

Kako to preprečiti?

Predlagamo sprejetje posodobljenih kadrovskih normativov za področje zdravstvene nege in rehabilitacije ter uvedbo posebnega vsaj 20-odstotnega dodatka na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. To je nujen pogoj, da ohranimo obstoječe kadre in privabimo nove sodelavce, ki jih bomo nujno potrebovali za delovanje sistema v polnem obsegu.