Člani odbora so namreč prisluhnili in sprejeli tudi dve njihovi dopolnili. Na predlog NSI so odpravili omejitev na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega dodatka zaradi skrbi za otroke. Na predlog SDS pa so v predlog vnesli določbo, da bo vdovsko oziroma družinsko pokojnino mogoče uveljavljati izključno na podlagi tega zakona. Koalicija je sprejela še 80 svojih pripomb, do predloga je bila kritična tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora, ki je menila, da je zakon nekonsistenten, neenoten in nepregleden.

Ministru Mescu je uspelo pred vložitvijo novele zakona prepričati večino gospodarstvenikov in sindikatov, ne pa vseh, saj se je nekaj sindikatov z nekaterimi vplivnimi nevladnimi organizacijami povezalo v Delavsko koalicijo, ki je že napovedala zbiranje podpisov za referendum. V državnem zboru jih podpira Miha Kordiš, odpadnik Levice, ki ustanavlja svojo stranko Mi, socialisti!.

Zato bo imela ob sprejetju pokojninske reforme največje težave stranka Levica, v vodstvo katere se pred volitvami vrača minister Mesec. V Delavski koaliciji so se namreč povezali njihovi doslej največji podporniki, kot so Mirovni inštitut, iniciativa Glas ljudstva, Študentsko društvo Iskra itd.

Morebitnega referenduma ne smemo podcenjevati, saj pokojninska reforma, četudi je zaradi staranja prebivalstva nujno potrebna, mnogim jemlje pravice. Po novem bi se lahko upokojevali najprej pri 62, ne več pri 60 letih kot doslej. Starostno pokojnino bi dosegli najprej pri 67 letih in ne več pri 65 letih, delovna doba pa ostaja 40 let in je (za zdaj) ne bodo podaljšali na 42 let.

Služenje vojaškega roka se bo (dvotretjinsko) upoštevalo le v primeru starostne upokojitve, ne pa tudi pri delovni dobi, kar je seveda nepravično, kajti naborniki niso služili prostovoljno, ampak jih je v vojsko poklicala država. Vprašanje je tudi, ali bodo pokojnine res višje, saj se bo pri izmeri upoštevala celotna delovna doba razen pet najmanj ugodnih let.

Vse to so lahko razlogi, da lahko pokojninska reforma pade na referendumu. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je pokojninska reforma zaveza, ki smo jo dali Evropski komisiji, in da bomo brez nje ostali brez evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji. Naslednja vlada pa bo lahko sprejela za državljane še manj ugodno pokojninsko reformo.