Stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS bodo danes opoldne podpisale koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi, ki jo bo vodil premier Marjan Šarec. Šarec se bo sicer pred tem sestal še s kandidati, ki jih na ministrsko funkcijo predlagajo v SAB in DeSUS, vložitev liste ministrskih kandidatov v DZ pa so napovedali za petek.

Izvršni odbor LMŠ je na popoldanski seji soglasno potrdil svoje kandidate za ministrska mesta v vladi, ki jo bo vodil predsednik LMŠ Marjan Šarec. Tako v ministrsko ekipo predlagajo Andreja Bertonclja, Sama Fakina, Boštjana Poklukarja in Tugomirja Kodeljo.

Oblikovanje vlade petorčka LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS se pod okriljem novoizvoljenega premierja Marjana Šarca bliža koncu. Danes bodo vstop v vlado in kandidate za ministre na organih strank potrjevali še v SMC, SD in LMŠ. S tem naj bi bil danes tudi dokončno oblikovan seznam ministrske ekipe, s kandidati se bo v prihodnjih dneh srečal tudi Šarec.

Zmagovalki koalicijskih pogajanj sta SMC in SAB, prva je iztržila štiri močne resorje, druga pa tri, čeprav ima pol manj poslancev. Največja poraženka je SD, ki je kot druga najmočnejša koalicijska stranka poleg predsednika državnega zbora dosegla le tri resorje.

Predsednik SMC Miro Cerar je "po temeljitem razmisleku in posvetovanju znotraj stranke" Marjanu Šarcu predlagal, naj v njegovi vladi mesto ministrice za delo prevzame Ksenija Klampfer, gospodarskega ministra Zdravko Počivalšek, okoljskega ministra pa Jure Leben. Zunanje ministrstvo bi vodil Cerar, je stranka sporočila prek družbenih omrežij.

Svet stranke DeSUS je soglasen o vstopu v vlado Marjana Šarca, je včeraj povedal predsednik stranke Karl Erjavec. Kot je pojasnil, koalicijska pogodba vsebuje vse tisto, česar si v DeSUS želijo. Kot so navedli v DeSUS, so "za višje pokojnine, za višji regres, za popravo krivic upokojencem in demografski sklad za varne pokojnine bodočih upokojencev".

Svet SAB je podprl vstop stranke v vlado Marjana Šarca pod pogojem, da bodo koalicijski partnerji in Levica spoštovali sprejete zaveze in ne bodo nasprotovali strankinim kandidatom za ministre, in to v vseh fazah postopka. V ministrsko ekipo predlagajo Alenko Bratušek, Marka Bandellija in Petra Jožefa Česnika. Skrbi pa jih nepredvidljivost Levice.

Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je glasovanje o predsedniku DZ pokazatelj, kako naporno bo vladanje v tem mandatu. Poudaril je, da bo imel zadnjo besedo pri odločitvi o listi ministrskih kandidatov mandatar Marjan Šarec, in zavrnil očitke na račun Andreje Katič in Dejana Prešička, ki ju v SD vidijo na ministrskih mestih.

T. i. petorček bo v prihodnjih dneh zeleno luč za vstop v vlado iskal na organih strank. Po zapletenih pogajanjih s sklenjenimi kompromisi nekateri niso zadovoljni. V SD so se pojavila nasprotovanja kandidatu za kulturnega ministra, v SAB pa celo pomisleki o vstopu v vlado. A predsednica Alenka Bratušek predlaga, da v koaliciji ostanejo.

Peterica strank bo danes nadaljevala pogovore o oblikovanju nove vlade. Potem ko so v začetku tedna dosegli dogovor, katera od strank naj bi vodila posamezen resor, bodo predsedniki LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS danes govorili o mestih državnih sekretarjev in po vsej verjetnosti tudi o finančnih učinkih koalicijske pogodbe.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti želi Dejanu Židanu, ki bo v četrtek najbrž izvoljen za novega predsednika DZ, da bi bil pri delu uspešen. Kot je dejal, se o morebitni podpori Židanu v SNS sicer še niso odločili. Je pa Jelinčič zanikal, da bi na glasovanju minuli teden prav on namenil opozicijski 55. glas podpore mandatarju Marjanu Šarcu.

Med strankami odmeva dogovorjena razdelitev vladnih resorjev med partnerje. Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bo ob dobrem razrezu obdobje te vlade bistveno podaljšano, morda na štiri leta. Matjaž Han (SD) je dejal, da so zanje vsi resorji enako pomembni, med možnimi kandidatkami za pravosodno ministrico pa sta Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan.

Na pobudo predsednika DZ Mateja Tonina se bodo opoldne vodje poslanskih skupin sestali na posvetu o sestavi delovnih teles DZ. Generalni sekretarji strank bodoče koalicije pa naj bi po tistem, ko so se predsedniki strank načeloma dogovorili, kateri stranki bo pripadlo vodenje katerega ministrstva, danes govorili tudi o mestih državnih sekretarjev.

Novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec je po današnjem srečanju s predsedniki strank bodoče vladne koalicije potrdil, da so načeloma dogovorili kadrovski razrez bodoče vlade, torej kateri stranki pripade vodenje katerega ministrstva.

Analizirali smo najbolj sporne zahteve stranke Levica, ki bi ob morebitni uveljavitvi med drugim prinesle nazadovanje slovenskega gospodarstva, kolaps prometa in rušenje turizma.

Kdo je oddal 55. glas za Marjana Šarca? Za mandatarja ga je podprlo vseh 43 poslancev koalicijske peterice, devet poslancev partnerske Levice, oba poslanca manjšin in še nekdo.

Po izvolitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca za premierja se bodo prihodnji teden nadaljevala prizadevanja za sestavo nove vlade. Stranke bodoče koalicije bodo poskusile skleniti dogovor o razdelitvi resorjev, v DZ pa bodo v četrtek volili podpredsednici DZ in se po napovedih seznanili z odstopom sedanjega predsednika Mateja Tonina.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Generalni sekretarji strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so na današnjem tretjem srečanju o delitvi vladnih resorjev v bodoči koaliciji pripravili predlog razdelitve, ki pa še ni zakoličen, saj se morajo o tem posvetovati še v svojih strankah. Z usklajevanjem bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor vendarle pripadel LMŠ.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.