Med strankami odmeva dogovorjena razdelitev vladnih resorjev med partnerje. Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bo ob dobrem razrezu obdobje te vlade bistveno podaljšano, morda na štiri leta. Matjaž Han (SD) je dejal, da so zanje vsi resorji enako pomembni, med možnimi kandidatkami za pravosodno ministrico pa sta Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan.

Na pobudo predsednika DZ Mateja Tonina se bodo opoldne vodje poslanskih skupin sestali na posvetu o sestavi delovnih teles DZ. Generalni sekretarji strank bodoče koalicije pa naj bi po tistem, ko so se predsedniki strank načeloma dogovorili, kateri stranki bo pripadlo vodenje katerega ministrstva, danes govorili tudi o mestih državnih sekretarjev.

Novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec je po današnjem srečanju s predsedniki strank bodoče vladne koalicije potrdil, da so načeloma dogovorili kadrovski razrez bodoče vlade, torej kateri stranki pripade vodenje katerega ministrstva.

Analizirali smo najbolj sporne zahteve stranke Levica, ki bi ob morebitni uveljavitvi med drugim prinesle nazadovanje slovenskega gospodarstva, kolaps prometa in rušenje turizma.

Kdo je oddal 55. glas za Marjana Šarca? Za mandatarja ga je podprlo vseh 43 poslancev koalicijske peterice, devet poslancev partnerske Levice, oba poslanca manjšin in še nekdo.

Po izvolitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca za premierja se bodo prihodnji teden nadaljevala prizadevanja za sestavo nove vlade. Stranke bodoče koalicije bodo poskusile skleniti dogovor o razdelitvi resorjev, v DZ pa bodo v četrtek volili podpredsednici DZ in se po napovedih seznanili z odstopom sedanjega predsednika Mateja Tonina.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Generalni sekretarji strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so na današnjem tretjem srečanju o delitvi vladnih resorjev v bodoči koaliciji pripravili predlog razdelitve, ki pa še ni zakoličen, saj se morajo o tem posvetovati še v svojih strankah. Z usklajevanjem bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor vendarle pripadel LMŠ.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.

Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.

Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi predsednika DZ Mateja Tonina. V DZ sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).

Generalni sekretarji strank petorčka bodo predvidoma nadaljevali kadrovsko usklajevanje prihodnje vladne ekipe. Po ponedeljkovem prvem krogu je neuradno že znano, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, ni pa še v celoti dorečeno katere. Prvak NSi Matej Tonin bo medtem spregovoril o svoji nameri glede odstopa z mesta predsednika DZ.

Po tistem, ko je parafiranje protokola o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS zagotovilo potrebno podporo za izvolitev Marjana Šarca za mandatarja in njegove vlade, so na mizi zdaj kadrovska vprašanja. O delitvi resorjev bodo že danes spregovorili generalni sekretarji peterice strank.

Dr. Miro Haček kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in predavatelj političnih sistemov zelo pozorno spremlja sestavljanje vladne koalicije, ki nastaja pod vodstvom Marjana Šarca.

Maratonska koalicijska usklajevanja so obrodila sadove. Marjana Šarca bo za mandatarja podprla tudi Levica, toda z njo se bo moral usklajevati o ministrskih imenih, proračunu in vladnih projektih.

Kandidat za mandatarja in predsednik LMŠ Marjan Šarec je v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo izrazil začudenje, "zakaj se dela takšna fama okoli manjšinske vlade". Če bi bile večinske vlade tako zelo uspešne in edine porok za učinkovitost in stabilnost, marsikatere težave zdaj ne bi imeli, je opozoril.

Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju, Levica pa je napovedala podporo mandatarskemu kandidatu Marjanu Šarcu in kandidatu za predsednika DZ Dejanu Židanu. Levica je tudi zagotovila, da manjšinski vladi ne bo nasprotovala.

Predsedniki peterice strank, ki pod okriljem prvaka LMŠ Marjana Šarca poskušajo oblikovati vladno koalicijo, bodo danes z Levico pretresali protokol o njenem sodelovanju z manjšinsko vlado. Podporo pogovorom o takem sodelovanju je izreklo tudi članstvo Levice na internem referendumu. Danes se sicer izteče rok za vlaganje mandatarskih kandidatur.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je izid internega referenduma v Levici, na katerem je članstvo izrazilo podporo pogovorom o projektnem sodelovanju Levice s Šarčevo manjšinsko vlado, označil kot "dober obet za nadaljnje korake". V izjavi, ki so jo za STA posredovali iz stranke, je spomnil, da jih sedaj čaka še podpis protokola o sodelovanju.