V LMŠ predlagajo, da bi višina obveznega pavšalnega prispevka, s katerimi bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, znašala 32 evrov. Predvidena je valorizacija višine prispevka, morebitni manko v zdravstveni blagajni pa bi se kril iz državnega proračuna.
Medtem bi po predlogu SD za plačevanje prispevka določili progresivno lestvico. Posameznik bi plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki. Prispevek bi znašal med 10 in 150 evri mesečno, skupaj bi se iz tega naslova v zdravstveno blagajno steklo 477,4 milijona evrov na leto. Bi pa bili oproščeni plačila prispevka tisti s skupnimi prispevki do 3500 evrov na leto, namesto njih bi plačevala država iz proračuna v znesku 25 evrov mesečno.
Na ministrstvih za finance in za zdravje predlogov dopolnil včeraj za STA niso komentirali. Je pa premier Marjan Šarec na Twitterju zapisal, da ves čas zagovarja ukinitev dopolnilnega zavarovanja ter da so očitki o nedodelanosti in drugih nejasnostih v zakonu samo izgovori. "Če je resna volja prisotna, bo DZ zakon izglasoval," je zapisal.
V nedavnem pogovoru za Delo pa je dejal, da "če bo pavšalni obvezni prispevek znašal 32 evrov, se račun izide, ne manjka več 70 milijonov evrov". "Glava me zaradi tega ne boli, ker so zadeve torej pokrite," je pojasnil.
Ob tem v Levici nekaterim strankam očitajo, da spreminjajo stališča zato, da bi ohranili komercialne zdravstvene zavarovalnice. "V torek smo lahko v živo spremljali dva taka manevra, eden je bil od SMC, drugi pa od SD. Oba poskusa iskanja izgovora, da se ne naredi to, kar se v tem hipu načeloma lahko naredi," je v izjavi za medije povedal poslanec Levice Miha Kordiš.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je poudaril, da si kljub očitkom Levice o nasprotnem, v SD želijo zdravstvene zavarovalnice ukiniti. Želijo si še, da bi bila zdravstvena blagajna vzdržna, sistem pa solidaren.
Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je ponovil stališče, da ostajajo pomisleki o nesoglasjih med ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem, "kdo bo vse to pokril". Še vedno si želijo slišati mnenje ministrov. O tem, kako bodo glasovali, pa se bodo v poslanski skupini odločili prihodnji teden.
Nasploh pa je ocenil, da bi moral takšen zakon v DZ prinesti minister za zdravje, ne pa "da se šminka zakon, ki ga je pripravila Levica".
Vodja poslancev LMŠ Robert Pavšič ne vidi razlogov, zakaj bi morali posebej slišati mnenje ministrov za zdravje in finance glede na to, da "je celotna novelacija zakona potekala v dogovarjanju tako z ministrstvom za zdravje kot z ministrstvom za finance".
Poudaril je, da njihov predlog za dvig obveznega pavšalnega prispevka na 32 evrov mesečno pomeni dolgoročno vzdržnost celotnega sistema. Proračunska varovalka pa je predvidena za "kakšne nepredvidene situacije", ne pomeni pa "bianco menice za netransparentno oz. nekontrolirano trošenje". Tako bodo po njegovih zagotovilih še vedno mehanizmi, s katerimi se bo porabo nadziralo.
Glede proračunske varovalke je Han spomnil, da so se tudi do sedaj iz državnega proračuna pokrivali minusi v bolnišnicah. Dodaja, da je treba sistem organizirati bolj učinkovito, "da ne bo tekel denar stran".
Temu določilu so naklonjeni tudi v Levici, kjer so podporo zakonu, če bo ta zadostil njihovim pogojem, napovedali že v torek.
Noveli pa niso naklonjeni tudi v SDS, NSi in SNS. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je povedal, da bi moral predlog vložiti minister za zdravje. "To je zakon Levice, ki so ga iz leve in desne, od spodaj in od zgoraj, popravljali, črtali, brisali in dodajali. To je neustrezen in neusklajen predlog, ki ga ne bomo podprli," je pojasnil.
Poslanec DeSUS Ivan Hršak pa je ponovil stališče poslanske skupine, da pogojujejo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi. "Temu nedodelanemu predlogu nasprotujemo," je povedal.
Sicer pa je na področju zdravstva aktualen tudi interventni zakon, ki ga je vložila NSi, pripravila pa Zdravniška zbornica Slovenije.
Pavšič je dejal, da predloga zakona verjetno ne bodo podprli. Rešitev za čakalne vrste vidijo v drugačnem pristopu. Glede na podatke pa da so proste kapacitete tudi v javnih zavodih, da bi opravili več storitev.
Han je dejal, da se čakalnih vrst v zdravstvu ne da skrajšati z administracijo, ampak z delom. "Več dela, bolj plačanega in po moje je treba do konca obremeniti javne zavode," je dejal. Če ti ne zmorejo narediti vsega, pa podpira vključevanje koncesionarjev.
Zorčič pa je povedal, da si NSi sodeč po dosedanjih razpravah v poslanski skupini SMC podpore ne more obetati.
Predlog interventnega zakona pa kot dobrega ocenjuje Jelinčič. Dodal je, da bi se moral minister za zdravje ukvarjati tudi s tem predlogom in ne na silo ukinjati dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
V SAB dogajanja ne komentirajo.