Premier Robert Golob je dobil novo zaupanje delegatov njegove stranke Gibanje Svoboda. Svoj glas mu je zaupalo 326 delegatov (98,5 odstotka), pet jih je glasovalo proti.

Pol leta pred parlamentarnimi volitvami, na začetku jeseni, se vlada in njena največja koalicijska stranka soočata s padcem podpore. To ni nič posebej presenetljivega niti dokončnega, kajti po koncu meteorološkega poletja se razpoloženje med ljudmi spremeni, postanejo bolj kritični in manj tolerantni. Za stranke na oblasti je ta čas zagotovo manj ugoden kot za opozicijo, ki lahko mirno udriha po vladi.

Današnjo seja kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je, podobno kot že več predhodnih, zaznamovala debata o sklicevanju izrednih sej DZ. Del opozicije meni, da številni zakoni potrebujejo premišljeno razpravo in ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na izredno sejo. Po burni razpravi je vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj sejo zapustil.

8. maja, na dan obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne, je prvopodpisana Urška Klakočar Zupančič v parlament vložila predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi. Podpisali so ga vsi koalicijski poslanci – in nihče drug. Sprejetje deklaracije so premišljeno prihranili za čas bližje volitvam. Ta teden se bo le znašla na poslanskih klopeh.

Makroekonomski razgled na Slovenijo pred dobrim letom ni bil v povsem rožnatih barvah, a še vedno kar spodbuden: solidna gospodarska rast, naraščanje dobička gospodarskih družb, upadanje brezposelnosti in umirjanje inflacije. Videti je bilo tudi, da gremo po poti približevanja povprečju razvitosti Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta so začeli prevladovati temnejši odtenki barv – vladajoča koalicija, ki napoveduje drugi mandat, ima zaradi njih lahko kar nekaj več skrbi.

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Profesor Samo Uhan meni, da nove stranke v Sloveniji nimajo več možnosti za uspeh, saj si je premier Robert Golob s svojo stranko utrdil pozicijo na levosredinskem političnem prostoru. Zaprle so se tudi možnosti za nastanek sredinske koalicije okoli Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, če so sploh kdaj bile. Slovenski politični prostor je dvopolen, prehodov iz enega političnega tabora v drugega praktično ni. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj bo odločilo prihodnje volitve in katere stranke so lahko jeziček na tehtnici.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat". Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je glasovanje "zaključek farse" koalicije o obrambnih izdatkih.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Premier Robert Golob bo po sredinem zasedanju voditeljev članic Nata, na katerem so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sklical mini koalicijski vrh. Kot je povedal ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta v Bruslju, bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru zavezništva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.