Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Profesor Samo Uhan meni, da nove stranke v Sloveniji nimajo več možnosti za uspeh, saj si je premier Robert Golob s svojo stranko utrdil pozicijo na levosredinskem političnem prostoru. Zaprle so se tudi možnosti za nastanek sredinske koalicije okoli Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, če so sploh kdaj bile. Slovenski politični prostor je dvopolen, prehodov iz enega političnega tabora v drugega praktično ni. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj bo odločilo prihodnje volitve in katere stranke so lahko jeziček na tehtnici.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat". Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je glasovanje "zaključek farse" koalicije o obrambnih izdatkih.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Premier Robert Golob bo po sredinem zasedanju voditeljev članic Nata, na katerem so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sklical mini koalicijski vrh. Kot je povedal ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta v Bruslju, bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru zavezništva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Kandidat predsednice republike Nataše Pirc Musar za guvernerja Banke Slovenije Simon Savšek se je danes predstavil koaliciji. V Svobodi in SD srečanja niso komentirali, v Levici pa njegovo predstavitev ocenjujejo kot "korektno in vsebinsko zelo močno". Glede podpore za zdaj ne delajo zaključkov, odločitev bodo sprejeli v naslednjem tednu.

Prvaki koalicijskih strank so danes strnili pogled na triletno delo. Premier Robert Golob je prepričan, da so "postavili zdrave temelje Slovenije, na katerih lahko gradimo boljšo prihodnost". Njihova odgovornost pa je ponuditi vizijo moderne socialne države, ki bo temeljila na vključenosti, opolnomočenju in znanju vseh državljanov, je dejal.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo vnovič poskusila z iskanjem poti do imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije. Danes bo predstavnike koalicijskih poslanskih skupin gostila hkrati. Te so doslej vztrajale pri podpori Saši Jazbec, a njenega imena predsednica ni poslala v DZ. Pri tem utegne vztrajati in iskati podporo za kakšno drugo ime.

Vodja krščansko demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je ob predstavitvi osnutka koalicijskega dogovora danes v Berlinu zagotovil, da je dokument jasen signal državljanom in EU, da Nemčija dobiva močno vlado. Poudaril je, da so z bavarsko CSU in socialdemokrati (SPD) uspeli vzpostaviti zaupanje, ki bo dobra osnova za prihodnja štiri leta.