Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.

Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi predsednika DZ Mateja Tonina. V DZ sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).

Generalni sekretarji strank petorčka bodo predvidoma nadaljevali kadrovsko usklajevanje prihodnje vladne ekipe. Po ponedeljkovem prvem krogu je neuradno že znano, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, ni pa še v celoti dorečeno katere. Prvak NSi Matej Tonin bo medtem spregovoril o svoji nameri glede odstopa z mesta predsednika DZ.

Po tistem, ko je parafiranje protokola o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS zagotovilo potrebno podporo za izvolitev Marjana Šarca za mandatarja in njegove vlade, so na mizi zdaj kadrovska vprašanja. O delitvi resorjev bodo že danes spregovorili generalni sekretarji peterice strank.

Dr. Miro Haček kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in predavatelj političnih sistemov zelo pozorno spremlja sestavljanje vladne koalicije, ki nastaja pod vodstvom Marjana Šarca.

Maratonska koalicijska usklajevanja so obrodila sadove. Marjana Šarca bo za mandatarja podprla tudi Levica, toda z njo se bo moral usklajevati o ministrskih imenih, proračunu in vladnih projektih.

Kandidat za mandatarja in predsednik LMŠ Marjan Šarec je v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo izrazil začudenje, "zakaj se dela takšna fama okoli manjšinske vlade". Če bi bile večinske vlade tako zelo uspešne in edine porok za učinkovitost in stabilnost, marsikatere težave zdaj ne bi imeli, je opozoril.

Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju, Levica pa je napovedala podporo mandatarskemu kandidatu Marjanu Šarcu in kandidatu za predsednika DZ Dejanu Židanu. Levica je tudi zagotovila, da manjšinski vladi ne bo nasprotovala.

Predsedniki peterice strank, ki pod okriljem prvaka LMŠ Marjana Šarca poskušajo oblikovati vladno koalicijo, bodo danes z Levico pretresali protokol o njenem sodelovanju z manjšinsko vlado. Podporo pogovorom o takem sodelovanju je izreklo tudi članstvo Levice na internem referendumu. Danes se sicer izteče rok za vlaganje mandatarskih kandidatur.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je izid internega referenduma v Levici, na katerem je članstvo izrazilo podporo pogovorom o projektnem sodelovanju Levice s Šarčevo manjšinsko vlado, označil kot "dober obet za nadaljnje korake". V izjavi, ki so jo za STA posredovali iz stranke, je spomnil, da jih sedaj čaka še podpis protokola o sodelovanju.

Poslanci SAB so po torkovem izvršnem odboru prispevali podpise pod vloženo kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja, o vstopu stranke v manjšinsko vlado pa bo odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi, je pojasnil generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. Ne izključujejo niti možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado.

Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Dolgotrajna in zapletena koalicijska pogajanja, kakršnim smo trenutno priča v Sloveniji, so v Evropi v zadnjem času pogosta. Kot je za STA ocenil strokovnjak za primerjalne politične sisteme Mitja Žagar, je za to več razlogov, med njimi populizmi. Trajanje pogajanj pa je odvisno tudi od volilnega sistema in načina oblikovanja vlade, opozarja.

Levica se s peterico še ni uskladila v ključnih točkah protokola o sodelovanju z vlado Marjana Šarca, je dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Kot pravi, se kažejo jasne intence, da bi po njihovi morebitni podpori Šarcu iz koalicijske pogodbe izločili pozitivne socialno usmerjene ukrepe. Iz LMŠ pa so sporočili, da je bil danes narejen velik korak.

Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.

Predsednik SD Dejan Židan je za STA potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ. Ob tem pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Marjana Šarca.

Stranke LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica bodo danes predvidoma na ravni delovne skupine nadaljevale usklajevanja o protokolu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado Marjana Šarca. V SMC, SD, po nekaterih napovedih pa tudi v LMŠ, pa bodo razpravljali o poteku koalicijskih pogajanj in predlogu partnerskega sporazuma.

V NSi bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli prvaka LMŠ Marjana Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Predstavniki strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so se dogovorili, da bodo v sredo v DZ vložili kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja in kandidaturo prvaka SD Dejana Židana za predsednika DZ. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice, vendar pa v slednji opozarjajo, da protokol o projektnem sodelovanju s koalicijo še ni usklajen.