Po predlogu omenjenih strank bi državni zbor glasoval le še o predsedniku vlade, ta pa bi nato sam izbral ministre, ki bi jih nato formalno imenovala predsednik oziroma predsednica države. Državni zbor tako ne bi več glasoval o celotni vladi, prav tako tudi ne bi bilo več možne interpelacije. Števila ministrov ne bi več urejal zakon o vladi, ampak bi bilo to v pristojnosti vsakokratnega predsednika vlade.
Levica si sicer podobno kot SDS želi, da bi predsednika vlade izvolili skupaj z vlado, kar pa lahko zadeve precej zaplete. V tem primeru bi moral predsednik vlade svoje ministre poiskati že pred izvolitvijo. Težava pa bi bila, če bi bilo več kandidatov za predsednika vlade in bi vsakdo med njimi moral državnemu zboru predstaviti svojo ekipo. Določba o konstruktivni nezaupnici bi ostala.
Za spremembo ustave mora glasovati najmanj 60 poslancev. Vse tri vladne stranke skupaj jih imajo 53, zato potrebujejo še vsaj NSI, ki ima osem poslancev. Skupaj z NSI jih imajo 61, če bi spremembe podprla še oba poslanca narodnih manjšin, bi to pomenilo podporo 63 poslancev.
Poleg spremembe načina izvolitve predsednika vlade bi poslanci spremenili tudi način imenovanja sodnikov. Po novem jih ne bi več potrjeval državni zbor, ampak predsednik oziroma predsednica republike.
NSI se sicer zavzema, da bi v tem primeru spremenili sestavo sodnega sveta, tako da v njem sodniki ne bi več imeli večine, čemur pa nasprotujejo vladne stranke. Zato so pripravljeni sprejeti kompromis, po katerem bi sodni svet sodnike predlagal z dvotretjinsko večino, nato pa bi jih imenovala predsednik oziroma predsednica republike.
Tretja sprememba bi bila v določbah o ustavnem sodišču, tako bi po novem ustavni sodniki sami določili, katere ustavne pritožbe bi obravnavalo, zaradi česar ne bi bilo več pod stalnimi pritiski sodnih zaostankov. Četrta sprememba pa bi bila pri objavi predpisov, in sicer da bodo tudi občinski akti objavljeni v državnem uradnem listu, kar zdaj velja le za državne predpise.
Za spremembo ustave mora glasovati najmanj 60 poslancev. Vse tri vladne stranke skupaj jih imajo 53, zato potrebujejo še vsaj NSI, ki ima osem poslancev. Skupaj z NSI jih imajo 61, če bi spremembe podprla še oba poslanca narodnih manjšin, bi to pomenilo podporo 63 poslancev.
Toda kot rečeno, ključna stranka je v tem primeru Levica. Če bodo njeni organi jutri podprli kompromis, ki so ga v medsebojnih pogovorih dosegle druge stranke, potem naj bi v petek ustrezna parlamentarna večina sprožila postopek za spremembo ustave.