Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

V volilni štab Gibanja Svoboda je v nedeljo prišel izrazit podporo gibanju in predsedniku Robertu Golobu tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Rezultat volitev je zanj pričakovan, meni tudi, da bo Golob vladal dva mandata. Verjame, da Ljubljana ne bo nikoli več ograjena in zaplinjena s solzivcem.

Velika zmaga Roberta Goloba in velik poraz Janeza Janše. Volilni rezultat prinaša zamenjavo oblasti – desnosredinsko bo zamenjala levosredinska vlada.

V Gibanju svoboda so v prvem odzivu po objavi izidov vzporednih volitev, ki so jih pričakali v volilnem štabu, izrazili navdušenje. "Navdušeni in presenečeni smo, nismo pričakovali takšne razlike, predvsem pa ne takega rezultata," je dejala podpredsednica stranke Marta Kos.

V državni zbor se je, kot kažejo delni neuradni izidi današnjih parlamentarnih volitev po dobrih 90 odstotkih preštetih glasovnic, uvrstilo pet strank. Med njimi je tudi Levica, ki je po zadnjih podatkih tik nad parlamentarnim pragom. S 33,98-odstotno podporo sicer še vedno vodi Gibanje Svoboda.

Opozicija in Gibanje Svoboda so danes nagovorili volivce in volivke in jih pozvali na nedeljske volitve. TE bodo referendum o tem, ali želimo biti spet normalna Slovenija, kakršne smo bili vajeni, pravi prvak LMŠ Marjan Šarec. S skupnim nastopom pred volitvami je pet strank želelo pokazati, da so dobra ekipa brez nesoglasij, ki Slovenijo "vrnila v normalnost".

V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.

Na podlagi dosedanjih volilnih rezultatov in javnomnenjskih anket smo naredili analizo, kdo od kandidatov ima največ možnosti za izvolitev za poslanca.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je zelo verjeten predsednik naslednje vlade, če bo skupaj s strankami KUL na volitvah prepričljivo zmagal. Prepričan je, da je izkušnja z vrnitvijo Janeza Janše na oblasti streznila vse opozicijske stranke, da skupne vlade ne bodo rušile.

Kaj bo odločilo najpomembnejše volitve leta 2022? Poznavalci pravijo, da se kar polovica slovenskih volilnih upravičencev še odloča, kateri stranki oziroma listi bi namenili svoj glas. Odločilo bo, kdo v jasno postavljenih taborih bo mobiliziral več »svojih« volivcev.

Po javnomnenjski raziskavi agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer bi na volitvah v DZ parlamentarni prag prestopile Gibanje Svoboda, SDS, Levica, SD, NSi, LMŠ in gibanje Povežimo Slovenijo. Tik pod pragom vstopa v DZ pa bi ostala SAB. Do prihodnjega petka bo agencija za omenjena časnika raziskave javnega mnenja pripravljala vsakodnevno.

"Zmagovalec volitev ni tista stranka, ki dobi največ glasov, temveč tista skupina strank, ki skupaj zbere večino v parlamentu," na facebooku piše vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Njegov zapis je odziv na izjave volivcev, da jim je LMŠ sicer všeč, a da bodo taktično raje volili za Roberta Goloba in Gibanje Svoboda, ki naj bi imela največ možnosti, da premagata Janeza Janšo in SDS.

Skupna lista strank Naša prihodnost in Dobra država bo v predvolilnih soočenjih na RTVS obravnavana kot parlamentarna stranka. Tako je odločil generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, ki je tako odločil že v primeru Naše dežele. Gibanju Svoboda je status parlamentarne stranke na RTVS z začasno odredbo dodelilo upravno sodišče.

Gibanje Svoboda ostro obsoja zapis državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča na Twitterju. Slednji je njihovo sodelavko Failo Pašić označil za "radikalno islamistko", Gibanje Svoboda pa obtožil, da prinaša islamizacijo in šeriatizacijo. Pašićeva in Gibanje Svoboda razmišljajo o ovadbi zaradi razžalitve in spodbujanja sovraštva.

Dva tedna pred državnozborskimi volitvami bi po podatkih raziskave, ki jo je za POP TV in časnik Delo opravila Mediana, največ glasov prejelo Gibanje Svoboda (19,8 odstotka), sledi SDS z 18,6 odstotka. Sodeč po raziskavi se za prestop parlamentarnega praga obeta boj med SAB, Povežimo Slovenijo, Pirati, Našo deželo in SNS.

Premier Janez Janša odklanja soočenja na POP TV, njegov glavni tekmec Robert Golob pa na Planet TV, kjer jih pripravljajo skupaj s strankarsko televizijo SDS Nova24TV. Morda pa bosta prišla skupaj na zadnjem soočenju na javni televiziji tik pred volitvami.

V nedeljo, 24. aprila se bo ponovil že večkrat viden referendum o Janezu Janši. Za ali proti njemu. Napetost se stopnjuje, volilni izid bo do zadnjega nepredvidljiv. Janša še ni odpisan, še vedno obstaja možnost, da je njegova SDS relativni zmagovalec volitev in da po spletu zanj ugodnih okoliščin še četrtič sestavi vladajočo koalicijo.

V Gibanju Svoboda nasprotuje ustanovitvi javnega raziskovalnega inštituta Rudolfovo v Novem mestu. Menijo namreč, da gre za poskus izgradnje vzporednega visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega sistema SDS, pridobitev vpliva na oblikovanje visokošolske in raziskovalne politike ter zasedanje mest v strateških telesih izobraževalnih ustanov.

Jurij Lep, nepovezani poslanec, kandidat stranke Gibanje Svoboda, pravi, da je Slovenijo je treba spet vrniti na demokratične tirnice