Voditelji članic EU so danes v Versaillesu v senci ruske vojne v Ukrajini sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnjim odločnim korakom za krepitev evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Napovedali so tudi četrti sveženj sankcij proti Rusiji.

Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne in napade na civiliste. "Vse to kaže na brezobzirnost te vojne in na to, kako pomembno je, da se konča," je poudaril ob začetku izrednega zasedanja zunanjih ministrov zaveznic, sklicanega zaradi ruske invazije Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru Evropskega parlamenta pozval, naj EU dokaže, da je z Ukrajino, da je ne bo pustila same. "Potem bo življenje premagalo smrt in svetloba bo premagala temo. Slava Ukrajini," je dejal.

Slovenija bo Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad, je danes dejal minister za obrambo Matej Tonin. O količinah minister ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala.

Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Te vključujejo tudi izključitev določenih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift.

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ponoči sprožil vojaško invazijo na Ukrajino, se spopadi v tej državi stopnjujejo. Ruska vojska, ki poroča o napredku proruskih separatistov, naj bi se prebila že v kijevsko regijo. Nadaljujejo se tudi ostri odziv zahodnih držav. Zveza Nato pa je napovedala okrepitev prisotnosti v vzhodnih članicah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponoči sprožil invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o eksplozijah. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v državi razglasil vojne razmere. Iz države poročajo tudi o prvi smrtnih žrtvah. ZDA, EU in druge evropske države so obsodile invazijo in napovedale dodatne sankcije.

V predlogu prvega svežnja sankcij EU proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti Luganska in Donecka so poleg ukrepov proti odgovornim za ta korak tudi ukrepi proti bankam, ki financirajo rusko vojsko, glede dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov ter trgovinski ukrepi proti omenjenima regijama, so sporočili iz institucij EU.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes obsodil rusko "t.i. mirovno misijo v t.i. ljudskih republikah Doneck in Lugansk" kot "jasno agresijo proti Ukrajini". Ocenil je, da gre za jasno kršitev ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. "Varnostni svet Združenih narodov bi se moral sestati takoj," je tvitnil.

Francosko predsedstvo Svetu EU pripravlja nabor sankcij, ki naj bi jih EU sprejela zaradi ruskega priznanja ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk kot neodvisnih držav. Stalni predstavniki članic EU naj bi se sestali danes ob 9.30, je tvitnilo francosko predsedstvo.

Ukrajina upa, da bo pričakovano srečanje ruskega in ameriškega predsednika, Vladimirja Putina in Joeja Bidna, zagotovilo umik ruskih sil, nameščenih ob in v državi, je danes v Bruslju dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v govoru o stanju v državi pohvalil dosežke svoje vlade ter ostro napadel opozicijo. Prav tako ni skoparil s kritikami na račun EU, Madžarom pa je obljubil podaljšanje ugodnosti zaradi naraščajočih cen energentov in inflacije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Šest slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu je predsednici parlamenta Roberti Metsola danes poslalo pismo v zvezi z njenimi izjavami ob italijanskem dnevu spomina na fojbe. Izrazili so obžalovanje, ker je navedla neresnično in večkrat kritizirano stališče nekdanjega italijanskega predsednika Giorgia Napolitana glede fojb.

Sporna vohunska oprema Pegasus, ki jo je več evropskih vlad uporabljalo za sledenje novinarjem, aktivistom in politikom, bo očitno kmalu tudi predmet preiskave Evropskega parlamenta. Poseben odbor v ta namen je januarja zahtevala skupina Renew Europe, ki naj bi sedaj uspela zbrati dovolj podpore, da bo ta dejansko vzpostavljen.

Predsednik Francije Emmanuel Macron se bo danes v Kijevu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V ponedeljek je Macron o tem, kako zmanjšati napetosti med Rusijo in Zahodom, ki se boji ponovne ruske invazije na Ukrajino, govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, drevi pa ga pričakujejo v Berlinu.

Covid-19 je močno udaril tudi ljudi z rakom, zato je boj proti tej bolezni pomembnejši kot kdaj koli. Ocenjuje se, da med pandemijo v Evropi niso izvedli 100 milijonov preventivnih pregledov, je ob svetovnem dnevu boja proti raku izpostavila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides v pogovoru s skupino bruseljskih medijev, tudi STA.

Notranji minister Aleš Hojs je danes v Lillu izrazil nasprotovanje francoskemu predlogu, da naj članice EU, ki ne želijo sprejeti migrantov v okviru sistema premeščanja, prispevajo finančno pomoč. "Tega predloga ne bom podprl, ker se mi zdi, da je treba najprej celovito ovrednotiti, kaj vse je solidarnost," je dejal.

Na danes posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) so temno rdeče vse evropske države. S tem tednom so se sicer spremenila merila, na podlagi katerih pripravljajo epidemiološki zemljevid. Po novem namreč upoštevajo tudi delež cepljenih v posamezni regiji.

Evropska komisija je danes predlagala podaljšanje evropskega digitalnega covidnega potrdila do 30. junija 2023. Podaljšanje bo zagotovilo, da bodo lahko potniki med potovanjem po EU še naprej uporabljali svoje potrdilo v primeru, da bodo države članice ohranile nekatere javnozdravstvene ukrepe, so pojasnili v Bruslju.