Države članice EU so v sredo dosegle dogovor o osmem paketu sankcij proti Rusiji, ki se nanaša tudi na omejitev cen nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Paket sankcij namreč med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, veljala pa naj bi samo za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter s tem povezane storitve.
Naftna industrija Srbije rusko nafto uvaža prek Omišlja na Krku in Jadranskega naftovoda (Janaf). Ko je EU junija sprejela embargo na uvoz ruske nafte v EU po morski poti, ki bo začel veljati decembra, je to pomenilo, da Srbija po Janafu po decembru ne bo več mogla transportirati ruske nafte od Omišlja do rafinerije v Pančevu.
Evropska komisija je v osmem paketu sankcij za Srbijo predvidela izjemo in predlagala, da ji EU omogoči nadaljnji transport ruske nafte od Omišlja in Janafa do Pančeva, saj da gre za vprašanje energetske varnosti Zahodnega Balkana.
Hrvaška in nekatere druge države članice EU pa so poskrbele, da ta predlog komisije ni bil sprejet, saj da zanj ni upravičenega razloga.
Hrvaška je v razpravi o predlogu Evropske komisije po pisanju hrvaškega časnika Večernji list navedla argumente proti tej izjemi, potem ko je pregledala pogodbe med Naftno industrijo Srbije in Janafom. Pogodbe po mnenju Hrvaške dokazujejo, da rafinerija v Pančevu lahko nadomesti rusko nafto, ki jo uvaža prek Omišlja in Janafa, z nerusko nafto in da to tudi namerava storiti.
Nekatere druge države članice so bile proti predlogu komisije zato, ker Srbija, ko gre za sankcije proti Rusiji, še vedno ni uskladila svoje varnostne in zunanje politike z evropsko.
Osmemu paketu sankcij pa ni nasprotovala niti Madžarska, ki bo še naprej lahko uvažala rusko nafto prek naftovoda Družba. Če bi bil naftovod Družba, ki poteka prek Ukrajine, poškodovan v vojni, bi jo lahko uvažala tudi po morski poti prek Omišlja in Janafa.
Vučića je odločitev EU po pisanju srbskega časnika Novosti šokirala in pripravlja oster odziv.
Provladni mediji v Srbiji opozarjajo, da bo Srbija zaradi Hrvaške zdaj morala kupovati drago nafto. Po drugi strani izpostavljajo, da je EU sprejela izjemo za Bolgarijo, ker ima v državi dominantno vlogo na trgu ruski Lukoil. Bolgarijo so postavili v privilegiran položaj, Srbijo pa brutalno kaznovali, s čimer se je EU pokazala kot nezanesljiv partner, navajajo.
Na novi paket sankcij EU se je danes odzvala tudi srbska premierka Ana Brnabić. Ocenila je, da je Srbiji in njenim državljanom na "eksplicitno zahtevo in ultimat" Hrvaške povzročil za več sto milijonov evrov škode, poroča srbski portal televizije N1.
"V vsej bedi hrvaški vrh ni skril, da so to storili oni. To je odkrito sovražno dejanje Hrvaške do Srbije," je dejala. Dodala je, da Hrvaška izkorišča energetiko za politično vojno in maščevanje, EU pa je to dopustila.
Srbska nacionalna televizija RTS medtem poroča, da je EU preložila odločitev o Zahodnem Balkanu kot možni izjemi glede uvoza ruske nafte in se bo k temu vprašanju vrnila, preden paket sankcij stopi v veljavo.
"Morali se bomo odločiti, ali bo Hrvaška lahko še naprej uvažala rusko nafto po morski poti in jo nato dostavljala drugim državam na Zahodnem Balkanu," je po poročanju RTS dejal neimenovani evropski uradnik iz Bruslja. Poudaril je, da je želja EU, da se države kandidatke uskladijo s sankcijami, a bo razprava pokazala, koliko bo neusklajenost Srbije vplivala na odločitev o izvzetju iz prepovedi.
Srbija je do letos skoraj dve tretjini nafte uvozila iz Iraka. Po začetku vojne v Ukrajini je zaradi nižje cene okrepila uvoz nafte iz Rusije, tako da se je njen delež z lanskih 16 povzpel na 60 odstotkov, so izpostavili pri srbskem časniku Blic.
EU je pred tem sprejela že sedem paketov sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki se je začela konec februarja. Zadnjega, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata, so članice potrdile julija.
Za nov, osmi paket sankcij se je EU odločila zaradi ruskega zaostrovanja agresije na Ukrajino, potem ko je Moskva v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje organizirala nezakonite referendume o priključitvi Rusiji in to - kljub nasprotovanju in nepriznavanju mednarodne skupnosti - tudi že enostransko izvedla.
