"Stabilnost Zahodnega Balkana je ključnega pomena," je že pred srečanjem z Golobom glede podelitve statusa kandidatke BiH povedal Macron. Dodal je, da je pripravljen razpravljati o tej pobudi, pri čemer pa je treba imeti za cilj, da se zagotovi maksimalne možnosti za vzpostavitev miru in stabilnosti v regiji.
"Ne moremo sprejeti tega, da zunanje sile vse bolj izkoriščajo razmere oziroma napetosti med skupnostmi za destabilizacijo ne samo BiH, ampak celotne regije," je še povedal francoski predsednik.
Tudi Golob je poudaril, da je pomembno, da med Francijo in Slovenijo obstaja vzajemno razumevanje, da "je Zahodni Balkan regija, katere destabilizacijo mora EU preprečiti za vsako ceno".
"Ta širši strateški kontekst je tisti, ki naj nas vodi pri naslednjih korakih. Zato morajo ta širši kontekst primarno upoštevati tudi rešitve glede podelitve statusa BiH, in ne birokratskega vidika oziroma pogojev," je povedal premier.
Z Macronom sta se po Golobovih besedah dogovorila, da bo Slovenija pripravila pobudo o tem, ki jo bo skušala uskladiti tudi z drugimi državami, vključno s Francijo. To skupno pobudo bi nato obravnavali na oktobrskem vrhu EU.
"Poskušali bomo zasledovati cilj, da se status podeli decembra, pri čemer bi izhajali iz tega, kakšna bo situacija po volitvah v BiH in kateri pogoji so lahko izpolnjeni, potem ko bodo rezultati volitev že znani," je povedal.
Slovenija namreč meni, da pred volitvami, predvidenimi za začetek oktobra, ni mogoče vsiljevati pogojev. Tudi na današnjih pogovorih v Parizu so se strinjali, da je po volitvah pravi čas, da se postavi pogoje.
V tej luči sta spregovorila tudi o pobudi francoskega predsednika za oblikovanje evropske politične skupnosti, v kateri bi poleg članic EU sodelovale tudi države v soseščini. Golob podpira to idejo in meni, da ne bi bila alternativa širitvi.
"Ta evropska politična skupnost je nuja, ker je proces širitve birokratski proces, v njem veljajo enaka pravila za vse bodoče članice. Vsi pa vemo, da so države v različnih regijah različne," je povedal premier. Evropska politična skupnost pa bi lahko regije naslavljala posamezno.
Koristna bi bila tudi za države, ki so v procesu pridruževanja EU, saj lahko v njenem okviru bistveno hitreje pridejo do prvih konkretnih korakov. Z EU bi lahko sodelovale že v času pristopnega procesa in ne šele po koncu oziroma s pridružitvijo, je dejal Golob.
