Predlog uredbe, o katerem so se dogovorili ministri, predvideva obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času, ko je ta največja. Gre za najmanj deset odstotkov ur največje porabe med 1. decembrom letos in 31. marcem prihodnje leto.
Uredba obenem vsebuje tudi prostovoljno zmanjšanje celotne mesečne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo v enakem mesecu v zadnjih petih letih. To bo veljalo za obdobje med 1. novembrom in 31. marcem.
Predlog predvideva še omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. Med drugim bo to veljalo za obnovljive vire energije, jedrsko energijo in lignit, in sicer do 30. junija 2023, so sporočili iz Sveta EU.
Uredba pa uvaja še t. i. solidarnostni prispevek, ki bi ga plačevala podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pri izračunu prispevka bi upoštevali obdavčljivi dobiček v fiskalnem letu 2022 in/ali 2023. Če bo ta za najmanj 20 odstotkov večji od letnega povprečja po letu 2018, bi prispevek znašal najmanj 33 odstotkov presežka.
Članice bodo lahko obdržale enakovredne nacionalne ukrepe, pri čemer morajo biti skladni s cilji uredbe, so navedli na Svetu EU.
Sredstva, pridobljena z zadnjima dvema ukrepoma, bi bila namenjena pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu pri soočanju z visokimi cenami energije.
Predlog bodo zdaj članice predvidoma potrdile po pisnem postopku, ki naj bi se zaključil konec prihodnjega tedna. Gre za začasne ukrepe, ki bodo veljali od 1. decembra letos do 31. decembra 2023, obdobje veljavnosti je drugačno za zmanjšanje porabe elektrike in omejitev prihodkov energetskih podjetij.
Češki minister za industrijo Jozef Sikela, ki je vodil zasedanje, je na novinarski konferenci poudaril, da se njihovo delo s tem ne zaključuje. "Potrebno je nadaljnje hitro in usklajeno ukrepanje EU," je povzel današnjo razpravo.
Med ključnimi zadevami, ki so jih omenjali ministri, je izpostavil ukrepe za stabilizacijo trga elektrike, predvsem omejitev cen plina in njihovega vpliva na cene elektrike.
"Češko predsedstvo je pripravljeno prevzeti kakršenkoli predlog komisije in ga obravnavati po izredno hitrem postopku. Sklical bom toliko ministrskih zasedanj, kolikor jih bo treba, da bi dosegli politični dogovor," je povedal Sikela.
Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson se je strinjala, da je treba storiti več, predvsem glede cen plina. Zavzela se je za določitev cenovne kapice za plin, uvožen iz Rusije, in omejitev cene plina, ki se ga uporablja za proizvodnjo elektrike.
Obenem je izpostavila, da bi morali biti za določitev cenovne kapice za vse veleprodaje transakcije s plinom, za kar se je zavzelo 15 članic, izpolnjeni številni predpogoji.
"Pogledi se razlikujejo, a se vsi strinjamo, da trg ne deluje normalno in da je treba posredovati," je poudarila komisarka. Napovedala je, da bo na podlagi današnjih pogovorov predloge podrobneje opredelila do zasedanja voditeljev EU prihodnji petek v Pragi.
Ministri so podprli tudi preiskavo uhajanja plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2, je še dejal češki minister. Zavezali so se k okrepitvi zaščite in odpornosti kritične infrastrukture. "Vsaka namerna motnja v delovanju evropske energetske infrastrukture je nesprejemljiva, nanjo pa bomo odgovorili odločno in enotno," je poudaril.
Komisarka pa je pojasnila, da bodo skupaj z državami preučili, kako najbolje okrepiti odpornost evropske energetske infrastrukture na grožnje.
