Slovenija v kazensko zakonodajo uvaja "zločin iz sovraštva"?

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na Twitterju zvečer zapisala, da predlog novele v kazensko zakonodajo uvaja t. i. zločin iz sovraštva (hate crime) "kot obvezno obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni". "Posledice takih kaznivih dejanj presegajo konkretno žrtev, saj storitev kaznivega dejanja s takim nagibom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetost v celotni skupnosti. Katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega so osebne okoliščine žrtve, bo torej po predlagani ureditvi terjal strožje kaznovanje storilca," je pojasnila ministrica.

Kot v obrazložitvi predloga pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, je evropska komisija pri pregledu ugotovila, da zakonodajalec dveh direktiv v kazensko zakonodajo ni prenesel, dve pa je prenesel pomanjkljivo.

Komisija je zato zahtevala, da se kazenski zakonik glede trgovine z ljudmi dopolni z opisom dejanja izkoriščanja oseb za beračenje. V isti direktivi je zahtevala še ožjo definicijo javnega uslužbenca, ki je kaznivo dejanje trgovine z ljudmi storil pri opravljanju svojih dolžnosti, za kar ministrstvo predlaga kazen med tri in petnajst let zapora ter denarno kazen. Pravosodno ministrstvo za oba primera predlaga ustrezno dopolnitev zakonika.

Ministrstvo na zahtevo komisije predlaga tudi zaostritev definicije goljufije uradnika Evropske unije, na način da bodo kot uradne osebe mednarodne organizacije opredeljene vse tiste, ki jim mednarodna organizacija daje status uradne osebe, brez pogoja, da morajo po vsebini izpolnjevati tudi pogoje iz opredelitve uradne osebe v Republiki Sloveniji.

Med manjšimi uskladitvami zakonski predlog uvaja tudi strožjo definicijo kaznivega dejanja potovanja v drugo državo z namenom terorizma. Direktiva namreč določa, da je to kaznivo, ne glede na to, v kateri državi storilec potovanje začne.

Predlagana je še dopolnitev kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov s črtanjem pogoja, da je kaznivo dejanje storjeno z namenom, da bi storilec sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist. Ministrstvo predlaga določilo, da za strožje kaznovanje zadošča, če je korist ali škoda nastala, ne glede na to, ali je storilec to imel v naklepu.