Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes sprejela poverilna pisma novih veleposlanikov Srbije in Svetega sedeža. Ivo Vojvodić in italijanski nadškof Luigi Bianco bosta s tem prevzela položaj.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Ko je Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev novembra 2022 le uspelo premagati glavnega nasprotnika Anžeta Logarja, smo se spraševali, kako se bo novoizvoljena predsednica republike znašla v zunanji politiki, na diplomatskem parketu. Teh izkušenj namreč ni imela ne kot odvetnica, še manj pa kot nekdanja novinarka in televizijska napovedovalka. Poleg tega sta njena predhodnika postavila zelo visoke standarde. Borut Pahor je bil v mednarodnih odnosih kot riba v vodi, Danilo Türk pa se je zaradi svojih diplomatskih referenc tako ali tako zdel idealen za predsednika države. Po dveh letih in pol predsedniškega mandata je čas za inventuro; kaj je Nataša Pirc Musar dobrega storila, kje ji je spodrsnilo in v čem je pravzaprav glavna težava njenega mednarodnega delovanja.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.

Vlada entitete Bosne in Hercegovine Republike Srbske je v petek povzročila diplomatski škandal, ko je nemško državno sekretarko za evropske zadeve Anno Lührmann razglasila za nezaželeno osebo, poročajo mediji v BiH. Lührmann je ob odhodu iz Banjaluke sporočila, da so ji tamkajšnje oblasti tudi grozile z nasiljem.

Tanja Fajon je prejšnji teden v Manili tudi formalno odprla slovensko veleposlaništvo. In doživela val ogorčenih komentarjev. Ko gre za pljuvanje čez slovensko diplomacijo, je težko določiti, kdo je bolj pasji, levi ali desni agitatorji, aktivisti in dežurni troli, ki jim ne gre v račun, da ministrica za zunanje zadeve pogosto potuje po svetu, se srečuje, posvetuje, obiskuje konference, predava in vsake toliko odpre tudi kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Filipini so bili zadnji, in reakcije »ljudstva« prislovično iracionalne, pravzaprav neumne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer podpisal izvršni ukaz, ki ga je poimenoval En glas za ameriške zunanje odnose. Z njim je odredil, da mora vse osebje, zaposleno na State Departmentu, zagotoviti zvesto in učinkovito izvajanje njegove zunanjepolitične agende, medtem ko nadaljuje obsežno prenovo zvezne vlade.

Iztok Mirošič (56) je eden tistih slovenskih diplomatov, ki pustijo vtis. Trenutno zastopa našo državo v Washingtonu kot veleposlanik v Združenih državah Amerike, v svoji bogati karieri pa je bil med drugim tudi veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, bil pa je tudi državni sekretar, posebni odposlanec, namestnik zunanjega ministra, svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko in evropske zadeve …

Trdo delo v preteklem letu se je obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa se je še okrepil, je danes v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Izpostavil je številne politične in zlasti gospodarske izzive, ki čakajo Slovenijo in svet. Napovedal je še, da bo vlada kmalu potrdila zunanjepolitično strategijo.

Nedavno vabilo predsednice republike kitajskemu avtokratu Xiju, naj obišče Slovenijo, samo po sebi ne bi bilo tako problematično, če bi bilo usklajeno z vlado (pa ni bilo) in če se v ozadju ne bi skrivale neprijetne podrobnosti, o katerih v vladajoči slovenski politiki nihče noče odkrito govoriti.

V slovenski diplomaciji je prof. dr. Milan Jazbec unikaten po kombinaciji izkušenj iz diplomacije, gospodarstva, novinarstva in politike ter literature in akademske sfere. Ob ustanovitvi stranke Zaupanje Karla Erjavca je sedel na njegovi desnici. Nad vsakodnevnim političnim aktivizmom ni navdušen, zato ga najbrž ne bomo vodili kandidirati na listi te stranke. V pogovoru smo se med drugim ustavili tudi pri širitvi Evropske unije. Kot pravi, je bila vsaka dosedanja širitev EU odgovor na krizo. »Prvim trem damam nove komisije – predsednici Ursuli von der Leyen, visoki predstavnici Kaji Kallas in komisarki za širitev Marti Kos – je to popolnoma jasno, to je njihova velika priložnost.«

Premier Robert Golob se je minuli teden srečal s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Nič takšnega, boste rekli, normalno in prav je, da se srečujeta. Drži. Vendar pa je nenavadno, da to počneta tako poredko. Sploh če naj bi se že pred dvema letoma dogovorila za »redne sestanke«.

Gospodarsko sodelovanje z deželami, iz katerih uvozimo za nekaj evrov blaga, se sliši kot slaba šala, ministrska ali celo državniška potovanja v kraje, ki so za Slovenijo v vseh pogledih eksotični, roko na srce, pa niso nič drugega kot diplomatski turizem.

Razkrivamo, kdo naj bi bili glavni operativci spornega vabila predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu na obisk v Slovenijo. Vabilo je razjezilo vlado, saj je predsednica prekoračila svoje pristojnosti.

Naša država drugič v svoji zgodovini prevzema vodenje varnostnega sveta Združenih narodov. Ne gre samo za simboličen uradniški položaj, ampak priložnost nestalnih članic, da vtisnejo svoj pečat delu najmočnejšega organa mednarodne skupnosti. Vrh slovenske diplomacije bi rad okrepil zaupanje med članicami sveta, ki je sredi eno svojih hujših kriz. Ni pa jasno, ali gre za pogumni idealizem ali bomo priča zapravljeni priložnosti.