Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.

Vlada entitete Bosne in Hercegovine Republike Srbske je v petek povzročila diplomatski škandal, ko je nemško državno sekretarko za evropske zadeve Anno Lührmann razglasila za nezaželeno osebo, poročajo mediji v BiH. Lührmann je ob odhodu iz Banjaluke sporočila, da so ji tamkajšnje oblasti tudi grozile z nasiljem.

Tanja Fajon je prejšnji teden v Manili tudi formalno odprla slovensko veleposlaništvo. In doživela val ogorčenih komentarjev. Ko gre za pljuvanje čez slovensko diplomacijo, je težko določiti, kdo je bolj pasji, levi ali desni agitatorji, aktivisti in dežurni troli, ki jim ne gre v račun, da ministrica za zunanje zadeve pogosto potuje po svetu, se srečuje, posvetuje, obiskuje konference, predava in vsake toliko odpre tudi kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Filipini so bili zadnji, in reakcije »ljudstva« prislovično iracionalne, pravzaprav neumne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer podpisal izvršni ukaz, ki ga je poimenoval En glas za ameriške zunanje odnose. Z njim je odredil, da mora vse osebje, zaposleno na State Departmentu, zagotoviti zvesto in učinkovito izvajanje njegove zunanjepolitične agende, medtem ko nadaljuje obsežno prenovo zvezne vlade.

Iztok Mirošič (56) je eden tistih slovenskih diplomatov, ki pustijo vtis. Trenutno zastopa našo državo v Washingtonu kot veleposlanik v Združenih državah Amerike, v svoji bogati karieri pa je bil med drugim tudi veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, bil pa je tudi državni sekretar, posebni odposlanec, namestnik zunanjega ministra, svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko in evropske zadeve …

Trdo delo v preteklem letu se je obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa se je še okrepil, je danes v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Izpostavil je številne politične in zlasti gospodarske izzive, ki čakajo Slovenijo in svet. Napovedal je še, da bo vlada kmalu potrdila zunanjepolitično strategijo.

Nedavno vabilo predsednice republike kitajskemu avtokratu Xiju, naj obišče Slovenijo, samo po sebi ne bi bilo tako problematično, če bi bilo usklajeno z vlado (pa ni bilo) in če se v ozadju ne bi skrivale neprijetne podrobnosti, o katerih v vladajoči slovenski politiki nihče noče odkrito govoriti.

V slovenski diplomaciji je prof. dr. Milan Jazbec unikaten po kombinaciji izkušenj iz diplomacije, gospodarstva, novinarstva in politike ter literature in akademske sfere. Ob ustanovitvi stranke Zaupanje Karla Erjavca je sedel na njegovi desnici. Nad vsakodnevnim političnim aktivizmom ni navdušen, zato ga najbrž ne bomo vodili kandidirati na listi te stranke. V pogovoru smo se med drugim ustavili tudi pri širitvi Evropske unije. Kot pravi, je bila vsaka dosedanja širitev EU odgovor na krizo. »Prvim trem damam nove komisije – predsednici Ursuli von der Leyen, visoki predstavnici Kaji Kallas in komisarki za širitev Marti Kos – je to popolnoma jasno, to je njihova velika priložnost.«

Premier Robert Golob se je minuli teden srečal s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Nič takšnega, boste rekli, normalno in prav je, da se srečujeta. Drži. Vendar pa je nenavadno, da to počneta tako poredko. Sploh če naj bi se že pred dvema letoma dogovorila za »redne sestanke«.

Gospodarsko sodelovanje z deželami, iz katerih uvozimo za nekaj evrov blaga, se sliši kot slaba šala, ministrska ali celo državniška potovanja v kraje, ki so za Slovenijo v vseh pogledih eksotični, roko na srce, pa niso nič drugega kot diplomatski turizem.

Razkrivamo, kdo naj bi bili glavni operativci spornega vabila predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu na obisk v Slovenijo. Vabilo je razjezilo vlado, saj je predsednica prekoračila svoje pristojnosti.

Naša država drugič v svoji zgodovini prevzema vodenje varnostnega sveta Združenih narodov. Ne gre samo za simboličen uradniški položaj, ampak priložnost nestalnih članic, da vtisnejo svoj pečat delu najmočnejšega organa mednarodne skupnosti. Vrh slovenske diplomacije bi rad okrepil zaupanje med članicami sveta, ki je sredi eno svojih hujših kriz. Ni pa jasno, ali gre za pogumni idealizem ali bomo priča zapravljeni priložnosti.

Na Bledu se začenja 19. Blejski strateški forum, »prezentacija mehke moči slovenske zunanje politike«, kot ga opisuje Peter Grk, vodja sektorja za BSF na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter veteran foruma, pri katerega organizaciji sodeluje že vrsto let.

Predsednik ZDA Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris sta danes ob povratku v ZDA pozdravila tri ameriške državljane, ki so bili v četrtek izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Oba sta izrazila zadovoljstvo ob njihovi vrnitvi in poudarila pomen diplomacije.

Madžarski premier Viktor Orban se je znašel pod plazom kritik in očitkov, da je s svojim obiskom v Moskvi po prevzemu predsedovanja Madžarske Svetu EU v začetku meseca kršil pogodbo EU. Tako voditelji kot veleposlaniki članic unije Orbanu očitajo nepooblaščeno delovanje, medtem ko Budimpešta trdi, da ni šlo za obisk v imenu EU.

Švicarske oblasti preiskujejo neimenovanega ruskega diplomata, ki naj bi v državi poskušal pridobiti orožje in nevarne snovi, je danes za švicarske medije potrdilo tožilstvo v Bernu. Urad generalnega državnega tožilca in policija sta že opravila potrebne hišne preiskave, so za nemško tiskovno agencijo dpa povedali pristojni.

Vlada je na seji v četrtek imenovala nove vodje veleposlaništev in konzularnega predstavništva, danes poroča portal N1, ki se sklicuje na neuradne informacije. Nova veleposlanica v Alžiriji naj bi postala Urška Kramberger Mendek, v Etiopijo naj bi odšla Kristina Radej, v Moskvo pa Alenka Suhadolnik. Menjava se obeta tudi v Celovcu.

Članici Evropske unije Španija in Irska bosta ob Norveški, ki ni članica EU, danes priznali Palestino. S to bolj ali manj simbolno gesto v podporo miru v regiji in rešitvi dveh držav v času vojne na območju Gaze se bo trojica držav pridružila okoli 140 članicam Združenih narodov od skupno 193, ki so palestinsko državo že priznale.

Sprla sta se evropski poslanec Milan Brglez in svetovalec premiera za zunanjo politiko Vojko Volk. Brglez je Volku v prihajajočem intervjuju za sobotni Dnevnikov Objektiv očital, da zavira priznanje Palestine, Volk pa mu zdaj vrača z očitkom, da širi laži.