Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.

Že dvajset let se konec avgusta ali prve dni septembra na Bledu zbere diplomatska in druga mednarodna elita iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Takrat namreč na Bledu poteka Blejski strateški forum (BSF), na katerem udeleženci razpravljajo o perečih svetovnih vprašanjih. Letos že dvajsetič!

Kar nekaj Ljubljančanov je vznemirila srbska zastava na stavbi nasproti Mestne hiše v Ljubljani – gre za nekdanjo lokacijo Ruskega centra znanosti in kulture.

Blejski strateški forum (BSF) je letos obeležil jubilejno, dvajseto leto, zato bi pričakovali, da se ga bo udeležilo več pomembnih tujih gostov, mednarodnih organizacij in voditeljev. Ob takšni obletnici bi se zdelo logično, da ta forum, ki velja za naš osrednji zunanjepolitični letni dogodek, namenjen promociji slovenske diplomacije, postane še ambicioznejši, da se vzpostavi kot ena od treh relevantnih globalnih konferenc v Evropi. Blejskega strateškega foruma seveda ne moremo primerjati z Davosom niti Alpbachom, njegova konkurenca je kvečjemu bratislavski GLOBSEC forum, ki se bolj osredotoča na evropske integracije, varnost in transatlantske odnose.

Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes sprejela poverilna pisma novih veleposlanikov Srbije in Svetega sedeža. Ivo Vojvodić in italijanski nadškof Luigi Bianco bosta s tem prevzela položaj.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Ko je Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev novembra 2022 le uspelo premagati glavnega nasprotnika Anžeta Logarja, smo se spraševali, kako se bo novoizvoljena predsednica republike znašla v zunanji politiki, na diplomatskem parketu. Teh izkušenj namreč ni imela ne kot odvetnica, še manj pa kot nekdanja novinarka in televizijska napovedovalka. Poleg tega sta njena predhodnika postavila zelo visoke standarde. Borut Pahor je bil v mednarodnih odnosih kot riba v vodi, Danilo Türk pa se je zaradi svojih diplomatskih referenc tako ali tako zdel idealen za predsednika države. Po dveh letih in pol predsedniškega mandata je čas za inventuro; kaj je Nataša Pirc Musar dobrega storila, kje ji je spodrsnilo in v čem je pravzaprav glavna težava njenega mednarodnega delovanja.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.

Vlada entitete Bosne in Hercegovine Republike Srbske je v petek povzročila diplomatski škandal, ko je nemško državno sekretarko za evropske zadeve Anno Lührmann razglasila za nezaželeno osebo, poročajo mediji v BiH. Lührmann je ob odhodu iz Banjaluke sporočila, da so ji tamkajšnje oblasti tudi grozile z nasiljem.

Tanja Fajon je prejšnji teden v Manili tudi formalno odprla slovensko veleposlaništvo. In doživela val ogorčenih komentarjev. Ko gre za pljuvanje čez slovensko diplomacijo, je težko določiti, kdo je bolj pasji, levi ali desni agitatorji, aktivisti in dežurni troli, ki jim ne gre v račun, da ministrica za zunanje zadeve pogosto potuje po svetu, se srečuje, posvetuje, obiskuje konference, predava in vsake toliko odpre tudi kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Filipini so bili zadnji, in reakcije »ljudstva« prislovično iracionalne, pravzaprav neumne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer podpisal izvršni ukaz, ki ga je poimenoval En glas za ameriške zunanje odnose. Z njim je odredil, da mora vse osebje, zaposleno na State Departmentu, zagotoviti zvesto in učinkovito izvajanje njegove zunanjepolitične agende, medtem ko nadaljuje obsežno prenovo zvezne vlade.