»Strošek letalskih kart za celotno delegacijo je znašal 27.338,67 evra, strošek namestitev pa 65.495,20 ameriškega dolarja (56.394 evrov, op. p.),« so nam sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. »Delegacija je bivala v hotelu Westin New York Grand Central.«

Falcon za predsednico, redna linija za ministrico

Kot smo že poročali, je delegacija pod vodstvom ministrice Tanje Fajon na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v New York odpotovala z rednimi letalskimi linijami. Nekateri so odpotovali že v soboto, 20. septembra, drugi pa naslednji dan, prav tako so se tudi vračali različno, nekateri v soboto, 27. septembra, drugi v nedeljo.
Najprej so leteli iz Ljubljane v Frankfurt, nato od tam v New York, pri čemer je ministrica Fajonova zaradi zamude letala morala prespati v Frankfurtu in nato šele naslednji dan (v ponedeljek) nadaljevati pot v New York. Državna sekretarka Melita Gabrič pa je v New York priletela iz Brazilije, kjer se je udeležila globalnega vrha Koalicije za šolske obroke.

V delegaciji ministrstva je bilo šest oseb in dva varnostnika. Enako številna je bila tudi delegacija predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se je v New York odpravila z vladnim falconom, s katerim je nato nadaljevala pot v Cleveland in Toronto. Koliko je stal let, še vedno ni znano, saj naj bi na obrambnem ministrstvu izračun naredili šele v dveh mesecih.

Na svoji spletni strani pa je obrambno ministrstvo objavilo, da je falcon s potovanjem v ZDA in Kanado opravil 1345 minut, kar je 22,416 ure. Prav tako je na spletni strani naveden tudi podatek, da ura leta s falconom stane 4028 evrov brez DDV, kar je 4914 evrov z DDV. Na podlagi tega izračuna pridemo do številke 110.155 evrov, v ceni pa niso vključene letališke pristojbine, takse ter dnevnice in stroški prenočitev posadke.

Po drugi strani so nam na obrambnem ministrstvu odgovorili, da je na proračunski postavki za uporabo letala falcon za letošnje leto namenjenih tri milijone evrov, v tem so zajeti tudi stroški vzdrževanja. Zanje je bilo lani namenjenih 1.302.257 evrov, letos pa 1.329.106 evrov.

»Vsi poleti državnih organov (predsednica republike, predsednik vlade, predsednica državnega zbora, ministrstva itd.) se obračunavajo iz te namenske obračunske postavke in dodatni stroški za proračun ne nastajajo,« so še odgovorili z ministrstva za obrambo. Objavili so tudi tabelo z vsemi leti falcona ter stroške, ki so ob tem nastali, pri čemer gre zgolj za račune za gorivo, letališke takse, dnevnice in nočnine posadke itd.

UPRS

Takšne stroške bodo zajemali tudi uradni podatki, ki jih bodo objavili za predsedničin let v ZDA in Kanado. Torej bodo veliko nižji, kot če bi upoštevali cenik ure leta s falconom, ki so ga na ministrstvu za obrambo sami objavili na svoji spletni strani. Še vedno pa bodo veliko večji kot vsi dosedanji letošnji stroški letov s falconom.

Koliko v resnici stane let falcona?

Letošnji doslej najvišji znesek stroškov leta s falconom predstavlja potovanje predsednice Pirc Musarjeve v Kenijo, Madagaskar in Etiopijo od 30. maja do 6. junija, ki je uradno stalo 49.728 evrov. Če bi upoštevali tudi ure leta (1385 minut je 23,083 ure), bi morali k znesku dodati še 113.431 evrov, ki pa so upoštevani v okviru treh milijonov evrov, kolikor jih je letos namenjenih za lete falcona.

Drugi doslej najvišji letošnji znesek leta s falconom je bilo potovanje ministrice za zunanje in evropske zadeve, ki je 13. aprila najprej s falconom odletela na vrh Sveta EU v Luksemburg, dva dni pozneje v Erevan (Armenija), nato pa še v Tbilisi (Gruzija) in Baku (Azerbajdžan), od koder se je 18. aprila vrnila v Ljubljano. Stroški leta so bili ocenjeni na 32.659 evrov, pri čemer je bilo zaradi sestanka Sveta EU povrnjenih 8057 evrov za let od Ljubljane do Luksemburga; stroške je povrnil Svet EU. Let v Luksemburg je trajal 80 minut, torej je po ceniku obrambnega ministrstva stal 6552 evrov, k povrnjenim stroškom so verjetno dodani še drugi stroški, npr. za letališke pristojbine, EU pa plača tudi stroške namestitev in podobno.

V zvezi z zadnjim letom predsednice v ZDA in Kanado dodajamo, da so nam na njenem uradu očitali, da smo naredili izračune na podlagi pavšalnih ocen, ko smo na podlagi predvidenih ur letov izračunali, da bi lahko stroški leta s falconom skupaj znesli okoli 150 tisočakov. Ker nam urad ni dal nobenega predračuna ali vsaj približnega izračuna stroškov, smo stroškovnik, objavljen na spletni strani ministrstva za obrambo, pomnožili s predvidenim časom letov letalskih družb, ki so javno objavljeni.

Poleg tega smo objavili tudi podatke o stroških leta predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič na dunajski novoletni koncert leta 2023, v katerem je državni zbor očitno upošteval omenjeni cenik, ki ga je objavilo ministrstvo za obrambo. Vladni sokol je z Brnika na Dunaj letel 45 minut, nazaj pa 30 minut, skupno eno uro in petnajst minut, kar je zneslo 6926 evrov, kar pa ni vključevalo letalskih pristojbin. Kdo ima torej koga za norca?

Iz urada predsednice še odgovarjajo, da zunanja ministrica Tanja Fajon ni mogla potovati z vladnim letalom skupaj s predsednico, ker je ministrica varovana oseba in morajo z njo potovati najmanj njeni varnostniki, poleg tega je imela tudi svojo delegacijo, za toliko oseb pa v letalu ni bilo prostora. Ker je ministrica Fajonova potovala z rednimi letalskimi linijami, je zamudila letalo za New York. Njena delegacija ni potovala »v enem kosu« tako kot delegacija predsednice republike, v kateri so bili tudi njen soprog, vodja kabineta, svetovalec za mednarodne odnose, predstavnica za stike z javnostjo in fotograf.

Zato se poraja vprašanje, kaj je za slovensko državo bolj pomembno: da bi zunanja ministrica Tanja Fajon prišla pravočasno v New York ali da je predsednica potovala z vladnim letalom s celotno svojo delegacijo. Fajonova in dva njena varnostnika bi se lahko pridružili predsednici in njenim varnostnikom, preostala delegacija pa bi lahko uporabila redne letalske linije, če že imamo letalo, v katerem ni dovolj prostora niti za zunanjo ministrico. Ampak očitno je potovanje s falconom, kjer ima predsednica prednost pred drugimi državnimi predstavniki, bolj stvar prestiža kot pa potreb države.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.