Potem ko je Rupel zapisal, da je Kučan podpisal zakon o tujcih in zakon o državljanstvi, ki sta povzročila problem »izbrisa«, mu Kučan zdaj očita, da je izpustil priložnost, da bi se v PP 29 za neresnično trditev opravičil. V omenjenih zakonih po Kučanovih besedah ni bilo za izbris nikakršne zakonske podlage, glede njegovega podpisa pa, da predsednik republike podpisuje le ukaze o razglasitvi zakona, s čimer potrjuje, da je bil zakon sprejet po formalno korektnem postopku. V zakonodajnem postopku predsednik republike nima in ni imel pristojnosti.
V nadaljevanju polemike je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic tako kot Kučan zapisal, da »izbrisa« ni zakrivil noben od omenjenih zakonov. Problem je bila zloraba (nezakonita uporaba) zakona o tujcih, ki jo je februarja 1992 zagrešila najprej Peterletova vlada in nato junija 1992 potrdila še Drnovškova vlada, obakrat na predlog Igorja Bavčarja kot notranjega ministra v obeh vladah.
Spomenico Katedrale svobode – objavljena je bila v začetku novembra –z naslovom Danes bo že jutri včeraj so podpisali Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč, Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut Trekman, Matej Makarovič, Ivan Čuk, Alenka Puhar, Dušan Oražem, Janko Kos in Matej Avbelj. V oceni stanja in razmer v Sloveniji so se v njej vprašali o vzrokih slovenskega zaostajanja. Kučan je posebej poudaril, da se ne vključuje v polemiko okrog spomenice, »popravljam le izkrivljanje dejstev s strani dr. Rupla«.