Rupel opiše čas izredne zunanjepolitične angažiranosti med letoma 1999 in 2008: od obiska ameriškega predsednika Clintona v Ljubljani (v času Drnovškove vlade), srečanja Bush-Putin na Brdu, dunajskega sporazuma o nasledstvu SFRJ, vatikanskega sporazuma, članstva v EU in Natu ...
Piše tudi o obdobju diplomatskega sektašenja, nerealnih ambicij in celo blamaž (Alenka Bratušek, Danilo Türk), predvsem pa – zaradi neprepoznavne zunanje politike – zatonu priljubljenosti in ugleda Slovenije.
Kritičen je do poskusov restavracije režima, ki je želel preprečiti vstop v Nato, ter kulturnega boja in zunanjepolitične zadržanosti, ki se kaže v prikriti ameriko-fobiji in rusofiliji.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
