Peterle je sicer zaradi službenih zadev v Bruslju nekoliko zamudil sam začetek zanimive debate o Demosu, ki jo je odprla zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver, sicer avtorica knjige Demos- Slovenska osamosvojitev in demokracija. Povedal je, da je doslej veljalo, da se je štel za uradni dogovor o ustanovitvi Demosa 27.november. Takrat so se predstavniki večine strank, ki so kasneje tudi podpisale dogovor, zgodil na domačiji Ivana Omana.
Povedal je, da so bili prvi sestanki že v oktobru 1989. Res pa je, da je bil četrtega decembra ustni dogovor v Ljubljani na Sternenovi 8 na naslovu takratne Slovenske demokratične zveze Slovenije (SDZS) tudi uradno podpisan. Poleg SDZS sta takrat podpis dodali še Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZ) in Slovenski krščanski demokrati (SKD). Kasneje, 8.januarja 1990 so dogovor podpisali še Omanova Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki je bila tako in tako ves čas zraven in Zeleni Slovenije ter mesec kasneje še Obrtniška stranka in Sivi panterji.
Po okrogli mizi je nekdanji podpredsednik SDZ Andrej Magajna za Reporter še enkrat potrdil, da je bil prav on tisti, ki se je domislil imena Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS) in ne Matjaž Šinkovec, kot se v javnosti napačno navaja: "Nesporno sem jaz avtor imena Demos in ne Šinkovec."
Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Valič Zverova je prvi besedo dobil predstavnik takratnih Zelenih Slovenije Franci Feltrin, ki je pojasnil, s kako pičlo večino so se Zeleni odločili za sodelovanje v koaliciji Demos. Dodal je tudi, da pa so potem v Demosu in kot del vladajoče koalicije delovali dovolj enotno, da so bili pogosto jeziček na tehtnici pri kakšni pomembni odločitvi.
Kje so bili poslanci pomladnih strank.
Zunanji minister prve slovenske vlade dr. Dimitrij Rupel je mogoče koga presenetil z besedami, ko je dejal, da je na mnogih potovanjih s takratnim predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom opazil, da je deloval v soglasju z odločitvami Demosa. Dodal pa je tudi, da sta predstavljali dve leti vladanja Demosa tudi veliko nelagodje za stare sile oziroma stranke, ki so nastale na pogorišču partije. V trenutku, ko pa je Demos razpadel, tudi zaradi politične naivnosti, so počasi spet vse vajeti v svoje roke vzele stare sile.
Tudi nekateri drugi sogovorniki okrogle mize so soglašali s tem, da so se komunisti sprva previdno potuhnili in podobno kot Branko Grims opozorili še na tiste, ki jih je v vse stranke Demosa vrinila partija oziroma takratna Služba državne varnosti. Grims je pri tem omenil Tita Turnška.
Kot zanimivost povejmo, da je ravno Grims poleg Šinkovca tudi eden redkih članov zdajšnje SDS , ki ima korenine v Tomšičevi oziroma Pučnikovi SDZS. Izrekel je kar nekaj pohvalnih besed o legendarnem sindikalnem voditelju Francetu Tomšiču (priporočam, da si preberete njegovo knjigo Od stavke do stranke), ki je direktno povedal, da gre stranki, ki je bila del Demosa, za oblast, da gre na volitve zato, da vrže komuniste z oblasti. Demos se je boril za samostojnost, medtem ko so komunisti reševali svoje kariere. Prepričan je, da če na prvih volitvah ne bi zmagal Demos, bi vidnejši akterji končali nekje v kočevskih jamah.
Marjan Podobnik, ki je v času ustanavljanja Demosa sodeloval na vseh sestankih, malo, kot se je pošalil, tudi zaradi Omanove hčerke, ki je kasneje postala njegova žena in mati njunih otrok, je dejal, da so v tistem času kljub političnim razlikam, veliko storili za Slovenijo. Žal so mnogi v naslednjih desetletjih drug o drugem izrekli tudi veliko grdega.
Navkljub vsemu je mnenja, da je treba znova strniti vrste, pozabiti na zamere in iti naprej do nekega novega Demosa. Že to, da so za istim omizjem sedeli nekateri, za katere ne moremo reči, da so ves čas lepo sodelovali, prej nasprotno, je prvi korak k morda neki novi neizključevalni politiki.
Velja prisluhniti tudi besedam Valič Zverove, ki je dejala, da bo za kaj podobnega Demosu potreben Pučnikov pogum in pogum drugih akterjev Demosa. Zdi se ji tudi pomembno, da se mladim generacijam ohranja spomin na zlato obdobje naše države. Zato so toliko bolj dobrodošle knjige, ki so jih že doslej o tem obdobju napisali Rosvita Pesek, udeleženec okrogle mize Anton Tomažič in nekateri drugi.
Dejstvo pa je, da je bi bilo v prvi vrsti vzpodbudno tudi, če bi na naslednjo okroglo mizo o pomenu Demosa in slovenske pomladi obiskovalci, tudi sedanji politiki pomladnih strank bolj zapolnili dvorano Muzeja VSO. Nenazadnje jih na včerajšnji ni bilo ravno veliko.
