A ob tem opozarja, da je bil izid uveljavitve marksističnih doktrin v praksi povsod po svetu podoben in da je na splošno privedel do genocidov. Poudarja tudi, da v družbi potrebujemo tako desnico kot levico. Desnico zato, ker je v načelu naklonjena hierarhiji, levico pa zato, da opozarja na ljudi na obrobju družbe in nevarnosti hierarhij, da postanejo tiranske.
Na predavanju v Ljubljani ste govorili o postkomunizmu in postkomunistični nostalgiji v Vzhodni Evropi. Toda zdi se, da je tako imenovani kulturni marksizem močnejši na Zahodu kot na Vzhodu.
Ja.
Zakaj? Na primer Kanada in ZDA tako kot Zahodna Evropa nikoli niso imele enostrankarskega marksističnega režima …
Utopični univerzalizem, ki poganja marksistično doktrino, ima veliko čustveno privlačnost. Ljudje neradi hodijo po cesti in gledajo brezdomce in ki trpeče. To jih prizadene in zamislijo si družbo, v kateri bi bili takšni prizori za vedno preteklost. Družbo, v kateri bi imeli vsi dovolj vsega in bi bili v nekem pomenu vsi enaki. To ima močan in čustven učinek na ljudi.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Peterson opozarja, da marksistične ideje privlačijo tudi negativne ljudi, ki so polni zamerljivosti in jeze; o sovražnih protestnikov, na katere naleti na univerzi, pravi, da so to mladi ljudje, ki so jih tja poslali nespametni profesorji; se čudi intelektualcem, ki niso zgroženi zaradi radikalnolevičarskih idej; svari, da se preveč reda preoblikuje v tiranijo, tiranija pa je gojišče za kaos; meni, da imajo ljudje raje Trumpove nenačrtovane laži, kot so imeli radi načrtovane laži Clintonovih; zase pravi, da je v stalnem stanju šoka.
