»Če rečete, da z levimi strankami ne boste sodelovali, je to načelno. Pragmatično pa je, da ocenite, da kljub temu, da ste v opoziciji, razpolagate z eno tretjino poslancev v parlamentu in zato poskušate to moč realizirati pri odločitvah, ki se sprejemajo v parlamentu in tudi drugje,« je povedal Turk v pogovoru za glasilo NSI Krščanski demokrat.
Kot opozarja, bo imela v trenutni situaciji Stranka Alenke Bratušek bistveno večjo odločevalsko moč kot pa SDS in NSI, ki sta na teh volitvah prejela nekajkrat več glasov od nje.
»Mislim, da bi moral biti končni cilj opozicijske drže vplivanje na odločitve in ne zgolj predavanje ljudem, da je politika vlade slaba. Želel bi si, da bi bile stranke desne sredine bolj usmerjene v rezultate in učinek, kot pa v načelno retoriko, ki je morda resnična, nima pa učinkov,« je še dejal Turk.
Na vprašanje, kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da se bo večinska podpora ponovno vrnila na stran slovenske politične desnice, je Turk odgovoril, da se boji, da v kratkem času stranke, ki bi jim rekli pomladne, ne bodo prišle čez 50 odstotkov na volitvah.
»In zato tudi morda ni pametno, da slovenski politični prostor vidimo razdeljen na pomladne stranke in na vse ostale, ki jih je treba premagati, ker niso pomladne. Tudi med levo usmerjenimi strankami so razlike. Na zadnjih volitvah je na primer slabo tretjino glasov dobila zmerna levica, s katero bi bilo možno sodelovati,« pravi Turk.
Kot še ocenjuje, lahko dolgoročno upamo na izboljšanje rezultata desne sredine takrat, ko bo največja in najmočnejša stranka te opcije hkrati tudi najbolj sredinska, zmerna in široko sprejemljiva. »Drugače smo priča učinku, ko stranko, ki je manjša, a bolj sredinska, proglasijo za podaljšek večje in bolj desne stranke. Sredinska sprejemljivost prve tako ostane brez učinka.«