Pred tremi desetletji na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se v nekdanji še socialistični republike Sloveniji začele prve demokratične volitve. Spomnili smo se, kdo je izsilil najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini.

Ko bodo naši zanamci govorili o politikih, ki so pomembno vplivali na našo zgodovino, bodo zagotovo omenili tudi Lojzeta Peterleta. Prvega predsednika slovenske vlade, ki je dal pomemben delež k demokratizaciji in nastanku samostojne Slovenije.

Pred vami je še drugi del oddaje Sledi korakov z nekdanjim poslancem Andrejem Magajno. V uvodu je naprej par besed povedal o družini, kasneje pa se je pogovor sukal okrog politike

Andrej Magajna je zanimiv sogovornik. V mnogočem drugačen od zdajšnjih politikov. V njegovih odgovorih namreč ni čutiti nekega skritega ozadja niti prikrivanja. Ali je to dobra lastnost, ki politika lahko popelje na pomembne funkcije, pa je že drugo vprašanje. A kljub temu tudi politiki njegovega kova lahko uspejo. Sam je najprej uspel na sindikalno-socialnem področju, to je privedlo do tega, da je bil soustanovitelj Tomšičeve Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS, kasneje SDSS in SDS ). Ponosen je, da mu je že na prvih demokratičnih volitvah uspelo zasesti sedež v prvi večstrankarski skupščini. Bil je celo prvi vodja poslanske skupine SDSS, dokler ga niso iz stranke izključili. Več o tem v intervjuju. Kasneje je deloval še v nekaterih drugih stranka in bil v vladi Boruta Pahorja ponovno poslanec.

Pred vami je prvi del oddaje, v kateri smo gostili nekdanjega poslanca Tomšič-Pučnikove SDZS Andreja Magajno, ki se trudi oživiti neko Novo socialdemokratsko stranko, ki bi delovala na temeljih Tomšič-Pučnikovih socialdemokratov, in ki ne bi delovala na temeljih nekdanjih komunistov.

Andrej Magajna je bil bil soustanovitelj Tomšičeve Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS, kasneje SDSS in SDS). Ponosen je, da mu je že na prvih demokratičnih volitvah uspelo zasesti sedež v prvi večstrankarski skupščini.

Vstopili smo v dobo tridesetletnic. Novembra 1989 so bile legalizirane politične stranke, aprila 1990 je na svobodnih volitvah zmagala koalicija Demos in z njo pluralizem, 23. decembra smo se na plebiscitu z 90-odstotno večino izrekli za samostojnost in jo udejanjili sredi leta 1991.

Tine Hribar, filozof

Začetek slovenske države je zaznamovalo nasprotje med vsaj zame z današnjega vidika presenetljivo gladko osamosvojitvijo, v okviru katere je Demos – seveda tudi zaradi razpada Jugoslavije – izpeljal maksimalni program, ki po plebiscitu še ni bil samoumeven, in med šepajočo demokratizacijo, zaradi katere se je Demos že ob koncu leta 1991 razbil.

Dr. Hubert Požarnik, ki zase pravi, da ni rojen za politika, je v kratkem času, v katerem je bil s politiko na ti, za seboj pustil neizbrisen pečat. Pravzaprav ne le v politiki, tudi na poklicnem področju, o katerem je govoril tudi v intervjuju. V teh dneh, ko se spominjamo ustanovitve Demosa in priprav na prve demokratične volitve pri nas po drugi svetovni vojni, pri čemer je imel odgovorno delo, saj je bil vodja volilnega štaba, so iz 'pozabe' prišli mnogi takratni akterji. Med njimi tudi Požarnik, ki zadnja desetletja politiko le spremlja, ni pa njen del. Vsaj ne tako, kot je bil v letih slovenske pomladi in še nekaj let po prvih volitvah, na katerih je bil izvoljen za poslanca.

Dr. Hubert Požarnik je soustvarjal Demokratično opozicijo Slovenije (Demos), ki nas je popeljala v demokratizacijo in osamosvojitev.

Brezposelni učitelj Silvester Plahutnik, ki je na zgodovinski fotografiji ustanovitve Demosa, je bil izključen iz socialdemokratske stranke, pozneje pa v sodnih postopkih zaradi domnevne zlorabe prostitucije in gojenja konoplje.

"Demos je bil spočet oktobra, rodil se je decembra 1989." Te besede pomembnega akterja demokratizacije in osamosvojitvenih procesov prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta so včeraj marsikaterega udeleženca okrogle mize v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani verjetno presenetile.

Bernard Brščič, predsednik Domovinske lige

Na najbolj znani fotografiji ustanoviteljev Demosa lahko vidimo dr. Dušana Pluta, Andreja Magajno, dr. Rajka Pirnata, Marjana Podobnika, dr. Jožeta Pučnika, dr. Dimitrija Rupla, Silvestra Plahutnika, Katjo Boh, dr. Lea Šešerka, dr. Huberta Požarnika in Ivana Omana.

Predsednik SDS Janez Janša je ob robu današnjega sprejema v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve. Kot je dejal, prej ali slej pričakuje predčasne volitve, saj da sedanji koaliciji zmanjkuje "bonbončkov", zato "bodo velike težave".

V predsedniški palači je danes potekal sprejem v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank. Ta je po navedbah predsednikovega urada odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes priredil sprejem v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je, kot so ob tem poudarili v predsednikovem uradu, "odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije".

Nekateri akterji na politični desnici, zlasti v SDS in SLS, volivce še vedno nagovarjajo z obujanjem Demosa, slovenske pomladi in časov osamosvajanja. Na ta del slovenske zgodovine smo vsi ponosni, toda od takrat so minila skoraj tri desetletja.

Tako imenovani desničarji v Sloveniji so sledili navodilu Spomenke Hribar, da zdaj ni več enoumja, da je zdaj samo še pragmatizem, poudarja nekdanji poslanec SLS dr. Ludvik Toplak.