Slavnostna govornika na današnjem sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec.
Požarnik je v svojem govoru poudaril, da projekt Demosa ni bil projekt ozke skupine, ampak se je za uspeh Demosa treba zahvaliti državljanom, Vatikanu in prvim državam, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo. Izpostavil je tudi, da cilj Demosa ni bil revanšizem ter da celoten proces osamosvajanja ne bi tekel tako hitro ter neboleče, če pri tem ne bi sodelovala tudi levica.
Šinkovec, ki velja za avtorja imena Demos, se je danes dotaknil tudi tega, zakaj in kako je prišel do tega imena. Predvsem pa je spregovoril o občutkih tistega časa. "Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič," je dejal.
Predsednik republike Pahor pa je opomnil, da "narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba". "To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja," je dejal.
Kot je izpostavil, v politiki nikoli ni bilo toliko dialoga kot tedaj in sam danes pogreša tak dialog. "Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice," je še dodal in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci "pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni".
Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so 4. decembra 1989 podpisali dogovor o sodelovanju, ki je hkrati pomenil tudi ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Za ustanovitev Demosa sta sicer pomembna še dva datuma: 27. november 1989, ko je bil sklenjen ustni dogovor o sodelovanju strank, in 8. januar 1990, ko se je Demosu tudi formalno pridružila še Slovenska kmečka zveza (današnja SLS), skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije.
Sprejem in obeležitev obletnice koalicije Demos sodita v okvir prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije.
Na današnje poročanje medijev o obletnici se je z nekaj popravki odzval Andrej Magajna (tekst objavljamo v izvirniku):
"V vabilu predsednika RS Boruta Pahorja za ponedeljkov (2. december 2019), ki sem ga prejel kot člna predsedstva DEMOS in se ga danes tudi udeležil, je navedeno, da bosta slavnostna govornika dr. Hubert Požarnik in mag. Matjaž Šinkovec, tako imenovana člana tedanjega predsedstva dmokratične opozicije - DEMOS.
Z gospoda Požarnika to vsekakor drži, ne pa za g. Šinkovca. Mag. Matjaž Šinkovec ni bil formalni član predsedstva takratne demokratične opozicije. (sken originalnega dokumenta podpisnikov kolicijske pogodbe vam lahko posredujem) Se pa je imenovani (M.Š.) (podobno kot drugi vidni predstavniki strank) občasno udeleževal pogovoru na Sternenovi 8 v Ljubljani, sedežu takratne SDZS (predhodnice zdajšnje SDS), ki je nudila prostor in logistično pomoč nastajajoči koaliciji. (V zvezi z njegovim imenom je še nekaj dezinformacij; o eni v nadaljevanju)
Dodatno pojasnilo:
Pogovorov na Sternenovi se je kot rečeno udeleževalo večji krog ljudi iz takratnih strank oz. zvez. Tako lahko na znameniti »Stojkovi fotografiji« v priponki vidimo npr. dr. Katjo Boh, ki jo sicer ne moremo šteti v formalni krog predsedstva koalicije Demos.
Ne glede na širino pri raznih diskusijah in široki krog udeležencev, pa je bilo dogovarjanje koalicijskih partnerjev striktno formalizirano.
Zakaj ?
Nismo namreč želeli, da bi neka skupina imela pri odločanju določeno »terensko prednost« . Na primer SDZ zaradi številnih prominentnih posameznikov, ali SDZS zaradi - dejanske terenske prednosti - nudenja prostora, kjer smo se sestajali in nas je bilo tudi zato največ.
Torej predsedstvo Demosa so sestavljali po dva predstavnika strank oz zvez demokratične koalicije. Le ti so lahko formalno odločali oz. pri glasovanju sprejemali sklepe.
To je razvidno tudi iz listine, datirane z 4. december 1999, ki vam ga je že lani predložil g. Anton Tomažič. Sestavo podpisnikov ob nastanku koalicije sem predložil tudi v priponki (kronologija »rojstva« Demosa).
Prosim, da to informacijo o g. Šinkovcu sprejmete dobrohotno. Ne gre tudi za to, da bo kdo hotel »spomenik« ali kot je na današnjem srečanju na Predsedstvu RS rekel g. Pahor. Pred 30 leti smo se dogovarjali, … bili so spori, tudi preperi in »malce nečimrnosti«. Ne glede na "nečimrnost" kogar koli - dejstva so dejstva.
Nikakor torej s tem dopisom ne želim oporekati temu, da bi imel g. Šinkovec slavnostni nagovor. Bil je med začetniki ustanavljanja takratnih »Tomšičevih socialdemokratov« in diskutant v koalicijskih razpravah, (kasneje tudi predsednik Komisije za mednarodne odnose DZ), … - skratka, pomemben pričevalec takratnega časa, ter ga glede slednjega spoštujem. V podajanju informacij pa moramo biti vseeno korektni!
Se pa z njegovim imenom - kot rečeno - pojavlja še druga dezinformacija (ki, jo bom na licu mesta – kje koli se bo pojavila- tudi demantiral). Namreč na določenih mestih se ga je predstavljalo (danes kar na STA) kot avtorja kratice »DEMOS«. To poimenovanje sem na seji pred formalnim podpisom koalicijske pogodbe predlagal sam (Andrej Magajna), kot formalni član predsedstva in se ga tudi sam domislil. V predhodnih diskusijah okoli imena in logotipa je tvorno sodeloval tudi g. Šinkovec. Bil pa je - resnici na ljubo - avtor predloge za logotip, ki pa žal ni bil sprejet (obrnjena, ležeča črka »D«, katere lok se kaže v mavričnih barvah in odraža mavrični značaj takratne koalicije). Za ta njegov predlog sem na omeni seji predsedstva zelo lobiral in verjetno od tod tudi (namerna ali nenamerna) pomota o avtorstvu ideje za poimenovanje demokratične koalicije z imenom DEMOS.
((Žal -mimo mojega soglasja in tudi dr. Pučnika- pa je bil v vodstvu stanke izglasovana Šinkovčeva (znamenitem / za mnoge prosula) ideja o plakatu s podobami »dobrin »socialdemokratov« v družbi Olafa Palmega, Vilija Branta, … / in na drugi strani podobe »prenoviteljev« (npr. Mirana Potrča, dr. Janeza Kocjančiča,) v družbi krvnikov: Pol Pota, Stalina, Mao Cetunga.
Tega avtorstva (PR "podviga") seveda ni omenjal.
