Četrtega decembra lani je v prostorih muzeja VSO potekala okrogla miza ob 30-letnici koalicije Demos. Andreja Valič Zver je gostila Dimitrija Rupla, predsednika takratne SDZ, Marjana Podobnika iz takratne SKZ, Lojzeta Peterleta, predsednika takratne SKD, Francija Feltrina, takratni Zeleni, in Branka Grimsa iz nekdanje SDZS. Tam ste bili tudi vi, a ne del okrogle mize. Kako to?
Kot član VSO sem dobil običajno obvestilo o dogodku. Posebej nisem bil vabljen. Tokrat sem čutil, da sem persona non grata. Pa ne pri voditeljici, ampak pri 'šefih', organizatorjema posveta Alešu Hojsu in Božu Predaliču. Mislim pa, da je bil v ozadju še njihov 'krovni' šef. Zagotovo bi imel član ožjega predsedstva Demosa kaj povedati, tako pa je o njem in SDZS govoril Branko Grims. Sicer pa so v zdajšnjem vodstvu SDS glede obeležij malo v zadregi. Nihče od prej imenovanih ni bil v ožjem vodstvu takratne pomladne koalicije. SDZS sva zastopala z Jožetom Pučnikom. Distanca do mene se kaže že nekaj časa, čeprav sem imel do SDS vedno korekten odnos. Tam imam še vedno nekaj znancev. Nenazadnje sem bil vendarle soustanovitelj stranke. Že spomladi 2018 na predvolilnem zboru t. i. pomladnikov v Celju sem si moral pred koncem mikrofon kar sam izboriti, da sem lahko zbranim nekaj povedal. Lani na zborovanju Rešimo Slovenijo pa sem bil po intervenciji Janeza Janše umaknjen s seznama govorcev, čeprav sem bil napovedan celo na 'njegovi' Nova24TV.
Slovenija stagnira zaradi državne korupcije, ki gre celo na letni ravni v milijarde. Nič nam ne pomagajo razvojni programi, če korupcije ne zajezimo.
Zakaj? Kakšne zamere?
Rad bi dodal, da sem navedene in druge nevšečnosti že davno vrgel čez rame. V politiki človek ne sme biti preobčutljiv. Se pa pogosto sprašujem, zakaj ima Janša toliko nasprotnikov. Znanec mi je nekoč dejal, da si je za polovico vsega kriv sam. Zaradi svojega karakterja, avtokratske drže in cinizma. Poleg tega je še trn v peti šefom tranzicijske levice. Spomnimo se ob tem na njegove številne razhode s bivšimi sodelavci, opremljene z izključevanjem in diskreditacijami. Kakšne etikete vse sta bila npr. deležna Ivo Hvalica in Miha Brejc. Pa tristo medvedov, ali smo vsi, ki nismo z nekom čisto na liniji, že neka tuja agentura? Namesto izključevanja in ideološke zadrtosti bi se morali navaditi na razlike, jih spoštovati in gojiti dialog na vseh ravneh. Jasno distanco bi morali postaviti le do korupcije in klientelizma.
Vrniva se v čase Demosa. Kdo je avtor imena Demos? Vi ali dr. Matjaž Šinkovec?
To ime sem v predsedstvu Demosa predlagal jaz. To je neizpodbitno dejstvo. Logotip pa je Matjaževa ideja.
SDSZ je odigrala pionirsko vlogo pri demokratizaciji Slovenije in vzpostavitvi demokratične levosredinske politične stranke, ki ni delovala na komunističnih temeljih.
Še nekaj razčistiva. V javnosti se pojavlja nekaj datumov ustanovitve SDZS, ki jo je sprva vodil France Tomšič, potem Jože Pučnik in za njim od leta 1993 Janez Janša, ki je bil sprva član SDZ. 16. februar 1989 je najbolj uveljavljen datum. Je točen?
Ključni so naslednji datumi: iniciativo za ustanovitev SDZS je podal France Tomšič na znameniti stavki v Litostroju decembra 1987. Tam je manjša skupina somišljenikov delovala domala ilegalno, saj nam niso dovolili uporabljati prostore tovarne za politiko. Iniciativni odbor se je javno predstavil 9. decembra 1988 v tedniku Mladina. Pod njega sta bila poleg mene podpisana še France Tomšič in Gorazd Drevenšek. Od takrat naprej lahko govorimo o javnem, organiziranem delovanju stranke v prostorih, ki smo jih dobili na Kersnikovi 4. Zanje se moramo zahvaliti predvsem Gorazdu. Tega večina članov ne ve. Res pa je, da je 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu potekal ustanovni zbor in je torej to formalni datum ustanovitve SDZS.
Kdo vse so bili poleg vaju s Tomšičem še prvi člani? Kdaj se je pridružil Jože Pučnik?
Poleg naše ustanovne trojke je bila četrta v stranki Alenka Cotič (poročena Pavlin) in za njo pokojni novinar Borut Meško. Jože Pučnik se nam je pridružil konec leta 1988, še v obdobju iniciativnega odbora. Spomnim se, da sva ga s Slavkom Sušcem poklicala na univerzo v Nemčiji in ga povabila v našo nastajajočo stranko. Od prvih 50 ustanovnih članov bi jih danes v njej našli le nekaj, recimo Branka Grimsa, Slavka Kmetiča in Matjaža Šinkovca, le za prste ene roke. Tudi glede tega razumem, da je stranka naslednica nekoliko v zadregi.
Andrej Magajna in Igor Gošte.
Kako se je vaša zgodba v SDZS končala? Zakaj?
Za mojo izključitev iz stranke sta bila najbolj zaslužna Tit Turnšek in najbližji ideološki sopotnik Janeza Janše, Branko Grims. Imenovana protagonista izključitve nimata pravzaprav nič skupnega. Zato je zadeva navidezno paradoksalna. Tit je v tistem obdobju prednjačil z antikomunistično retoriko. Ravno zato, ker si je toliko upal, bil vedno na razpolago, se nam je nekaterim zdelo, da je to le njegova krinka, da v resnici dela za nasprotno stran. Razumljivo je bilo, da smo bili ravno mi najbolj prestreljeni z nekdanjimi komunisti, saj smo bili trn v peti tako imenovanim prenoviteljem, ki so se po vzgledu vzhodnoevropskih držav želeli preimenovati v socialdemokrate. A jih je France Tomšič prehitel. Vse se je začelo, ko sem imel v Dnevniku intervju, v katerem sem poudaril, da je naši stranki vzor evropska socialdemokracija. Na tej točki so se komunisti zbali, da bi prišli na njihov teren. Želeli so, da bi se umestili na desnico in levo bazo volivcev v celoti prepustili njim. Uspelo jim je. Turnšek je Pučnika opozarjal, da v stranki pripravljam levi udar, Grims pa socialdemokraciji tako ali tako ni bil nikoli naklonjen. Tako sta se siceršnja nasprotnika znašla na istem bregu. Z eliminacijo levice znotraj stranke so kasneje naredili uslugo komunistom, zadnje pa je dodal Janez Janša, ki je prenoviteljem podaril še ime.
Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade, mi je nedavno dejal, da v strankah Demosa niso pričakovali zmage njegovih Krščanskih demokratov. Omenil je tudi, da je prvo rekonstrukcijo Demosove vlade predlagal Janez Janša. Kako vi gledate na povedano?
Bo kar držalo to, kar vam je povedal Peterle in na portalu Časnik zapisal Aleš Maver. Za demontažo prve vlade in posredno s tem za razpad Demosa imajo največ zaslug ravno ljudje iz vodstva SDZ, v kateri je bil takrat tudi Janša.
Nekateri menijo, da bi bil razvoj Slovenije v marsičem hitrejši in bolj demokratičen, če bi na volitvah za predsednika Slovenije zmagal Pučnik in če po Peterletu ne bi nekaj mandatov vlade vodil Janez Drnovšek?
To, da so v SDZ stavili na Drnovška, je bila ključna napaka, usodna za razvoj dogodkov v Sloveniji. Drnovšek je sicer osebno deloval kot preudaren, miren in skromen človek, a je hkrati dopustil, da so njegovi delali, kar so hoteli. V njegovem obdobju so se prejšnje strukture povsem restavrirale.
Lojze Peterle je eden redkih politikov, ki ve, da desnica nikoli ne bo sama zbrala dovolj glasov za prevzem oblasti.
Kaj je po vašem največji problem slovenske družbe, da nas po levi in desni prehitevajo nekatere države, ki so za nami pred tridesetimi leti močno zaostajale?
Slovenija stagnira zaradi državne korupcije, ki gre celo na letni ravni v milijarde. Nič nam ne pomagajo razvojni programi, če korupcije ne zajezimo. Zaradi odprave korupcije, zaradi katere je Slovenija obsojena na stagnacijo, bi se morali vsi pravi demokrati ponovno združiti po zgledu Demosa.
Kako gledate na slovenske medije?
Kolega Vili Kovačič je že davno izjavil: »Kdor ima medije, ima oblast, kdor TV pa nadoblast.«
V Pahorjeve vlade ste bili poslanec. S svojo takratno stranko ste kandidirali na listi Socialnih demokratov. Napaka?
Bolj kot napaka pobožna želja. Želel sem podpreti Boruta Pahorja pri njegovem prizadevanju po prenovi stranke. To mu ni najbolj uspevalo. Imel pa je tudi smolo z ministri: Miklavčičem, Svetlikom in sploh z ljudmi na ministrstvu za delo. Zaradi odmikanja od njihovega lastnega programa sem odšel med neodvisne.
Že nekaj časa se trudite oživiti socialdemokratsko stranko, ki ne bi bila naslednica nekdanje partije in bi zapolnila mesto, ki ga je prepustila Janševa SDS?
Na to je odgovoril Peterle. On je eden redkih politikov, ki ve, da desnica nikoli ne bo sama zbrala dovolj glasov za prevzem oblasti. Eliminiranje levega pola Demosa je bila tudi zanj napaka.
