Nedavno smo počastili 30. obletnico ustanovitve Demosa. Nastal je 4. decembra 1989 v kleti na Sternenovi 8 v Ljubljani, kjer so bili prostori takratne Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). Sporazum o ustanovitvi koalicije so sprva podpisali predstavniki treh strank: v imenu Slovenske demokratične zveze (SDZ) Hubert Požarnik in Rajko Pirnat, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle in Franc Miklavčič ter v imenu SDZS Jože Pučnik in Andrej Magajna.
Podpis je bil rezultat ustnega dogovora na domačiji Ivana Omana 27. novembra 1989. Njegova Slovenska kmečka zveza (SKZ) in Zeleni Slovenije (ZS) so se sporazumu pridružili 8. januarja 1990, februarja se je pridružila še Slovenska obrtniška stranka (pozneje preimenovana v Liberalno stranko), marca pa upokojenski Sivi partnerji, ki pa na volitvah niso nastopili samostojno.
Na sestanku 8. januarja 1990 je tudi nastala najbolj znana zgodovinska fotografija ustanoviteljev Demosa. Na njej so (od leve proti desni) Dušan Plut (ZS), Andrej Magajna (SDZS), Rajko Pirnat (SDZ), Marjan Podobnik (SKZ), Jože Pučnik (SDZS), Dimitrij Rupel (SDZ), Silvester Plahutnik (SDZS), Katja Boh (SDZS), Leo Šešerko (ZS), Hubert Požarnik (SDZ) in Ivan Oman (SKZ). Na sestanku je bil tudi Lojze Peterle (SKD), ki pa manjka na fotografiji, saj je ravno takrat moral oditi tja, kamor gre še cesar peš. Ker je bil sestanek na sedežu socialdemokratov na Sternenovi, je na fotografiji največ predstavnikov iz te stranke.
Med njimi tudi javnosti neznani Silvester Plahutnik, ki je bil takrat organizacijski tajnik SDZS. Toda že konec leta so ga iz stranke izključili zaradi očitkov o finančnih malverzacijah. Odgovoren naj bi bil za izginitev knjig o Jožetu Pučniku in za moped, ki ga je imela stranka za vožnjo po opravkih, ter še nekaj manjših stvari.
Pozneje je zabredel v kriminal. Na ljubljanskem sodišču so mu sodili zaradi domnevne zlorabe prostitucije (dvema prostitutkama naj bi oddajal v najem svoje stanovanje na Tržaški cesti), nato pa se je večkrat znašel na zatožni klopi tudi zaradi gojenja konoplje.
Pozneje je zabredel v kriminal. Na ljubljanskem sodišču so mu sodili zaradi domnevne zlorabe prostitucije (dvema prostitutkama naj bi oddajal v najem svoje stanovanje na Tržaški cesti), nato pa se je večkrat znašel na zatožni klopi tudi zaradi gojenja konoplje. Nazadnje je bil leta 2016 skupaj s hčerko obsojen na dve leti zapora (hčerka je dobila deset mesecev manj zaporne kazni).
Plahutnika je v stranko pripeljal Andrej Magajna, ki je bil skupaj z njim izključen iz stranke. Pozneje je ustanovil stranko krščanskih demokratov, ki jo še vedno vodi. V obdobju 2008–2011 je bil poslanec na listi SD Boruta Pahorja, z njim se je razšel zaradi predlagane spremembe zakona o RTVS, zoper katero se je podpisal pod referendum.
Očitno pa je ohranil stike s Plahutnikom, saj je njegova hči nastopila na listi krščanskih socialistov na evropskih volitvah leta 2009. Poleg Pučnika, ki je vodil Demos, je iz socialdemokratskih vrst na fotografiji tudi Katja Boh, ki je bila v Demosovi vladi ministrica za socialo in zdravje, nato je bila veleposlanica, ostala je prepričana socialdemokratka, umrla je leta 2008.
Marsikdo na fotografiji pogreša Janeza Janšo, danes prvaka SDS, ki se ima za pravno in dejansko naslednico tako SDZS kot SDZ. Z njegovo aretacijo v aferi JBTZ leta 1988 se je namreč začelo slovensko demokratično prebujanje, znano kot slovenska pomlad. Vojaško sodišče JLA ga je obsodilo na zaporno kazen, toda slovenska komunistična oblast ga je po protestih javnosti predčasno izpustila iz zapora avgusta 1989.
Sodeloval je pri ustanovitvi SDZ, bil je član izvršilnega odbora te stranke, toda kot pravijo poznavalci takratnih razmer, ni opravljal nobene pomembne funkcije, zato ga tudi ni bilo na omenjenih zgodovinskih dogodkih. Vpliven je postal šele pozneje, med delovanjem v Demosu in nato v Peterletovi (osamosvojitveni) vladi, v kateri je bil minister za obrambo. Leta 1993 je iz Pučnikovih rok prevzel SDSS, ki ji je najprej iz kratice odvzel zadnjo črko S, po Pučnikovi smrti leta 2003 pa je stranko preimenoval v Slovensko demokratsko stranko.
Kljub temu pa je bil ena od glavnih zvezd sprejema, ki ga je ob obletnici Demosa priredil predsednik republike Borut Pahor. Še več, eden od sogovornikov na tem sprejemu je bil Matjaž Šinkovec, ki ga na omenjenih dogodkih prav tako ni bilo. V vodstvo SDZS je priletel direktno iz vodstva partije (CK ZKS), nato je bil veleposlanik, v času prve Janševe vlade pa je vodil Sovo. Še vedno je zvest član SDS. Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo je predsedniku Pahorju priporočil Šinkovca za govorca na obletnici dogodka, na katerem ga ni bilo. Morda šef stranke, ki ga takrat tam prav tako ni bilo.