»Odprte so vse opcije. Odločitev, za katero pot se bom odločil, pa bo odvisna tudi od politične dinamike,« je izjavil Anže Logar v intervjuju za portal N1. Minilo je več kot mesec od drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je dobil več kot 46 odstotkov glasov oziroma dobrih 414 tisoč.

Po porazu na trojnem referendumu je ključno vprašanje, koliko so »samorefleksije« sposobni v največji opozicijski stranki SDS. Kaj je dejansko pomenila Janševa opazka o taktični kampanji Anžeta Logarja?

Po porazu na trojnem referendumu je prvak NSI Matej Tonin napovedal, da njegova stranka ne bo več sodelovala v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Nekateri ob tem napovedujejo skorajšnjo pridružitev NSI vladi Roberta Goloba, iz katere naj bi spomladi izstopila Levica.

Svoje poglede na dogajanja v družbi in politiki pogosto posreduje tudi širšemu krogu zainteresiranih in v tem smislu deluje kot intelektualec v javnosti. Pojasnil je, zakaj je z Anžetom Logarjem v igri končanje političnega sloga, ki ga je uveljavil Janez Janša.

Če ne bi bilo Janše, bi si ga morali na levici izmisliti. Prav on je tisti, ki najbolj mobilizira volilno telo levo od sredine. Dokler bo Janša, bo zmagovala levica in bila po novih obrazih na oblasti.

Anže Logar je v predsedniški kampanji izjavil, da je nekaka dvoživka – kandidat in poslanec. Obvestil je vodjo poslanske skupine, da kot kandidat ne bo sodeloval pri vsakodnevni politiki poslanske skupine in da torej ne bo dajal podpisov pod zakonodajne iniciative, glasoval bo po lastnem prepričanju, ne tako, kot se je dogovorili s poslanci v stranki. Volitve so minile, ni več dvoživka, vendar ni, denimo, pridal svojega podpisa za izvedbo posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini.

Da bo soočenje pred referendumom o zakonu o vladi polomija ali cirkus, še verjetneje pa kar oboje, je nakazal že seznam nastopajočih.

Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Po novem, letos že tretjem porazu slovenske desnice, je prvak NSi Matej Tonin na facebooku ugotavljal, da na referendumih ni šlo za vsebinsko odločanje volivcev: »Ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša.«

Anže Logar je lahko vse, pravi predsednik SDS Janez Janša, njegova prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno. Kaj je imel s tem v mislih? Gotovo je bilo v Logarjevih nastopih kot predsedniškega kandidata precej pragmatizma in zato manj načelnosti.

O predsedniških volitvah smo v bistvu že domala vsi vse povedali. Zanimiva je morda le še statistika: v prvem krogu so levi in sredinsko levi kandidati dobili 538 tisoč glasov, v drugem je za N. Pirc Musar glasovalo dobrih 480 tisoč volivcev. Desna kandidata sta v prvem krogu dobila 334 tisoč, za A. Logarja pa je v drugem krogu glasovalo dobrih 411 tisoč volivcev.

Ni se zgodil čudež, predsednica je. Natašo Pirc Musar sta v predsedniško palačo spravila tako Milan Kučana kot Janez Janša. Prvi, ker jo je javno podprl, drugi pa, ker je vseskozi bil za kandidaturo Anžeta Logarja. Volivci so še enkrat volili proti Janši in izvolili Pirc Musarjevo. Predsednik SDS je bil letos že drugič poražen, v nedeljo na treh referendumih pa bo najverjetneje še tretjič. Supervolilno leto bo najbrž tudi letos že tradicionalno končal s počitnicami v toplih krajih. Na Mavriciju se v decembru začne turnir amaterjev v golfu. Prijatelja z jahte ga že čakata za novo partijo.

»Včeraj so bile LV. Tako za župana kot za MS se nismo odrezali dobro. Zato odstopam kot predsednik MO SDS Lj.,« je na twitterju zapisal Anže Logar, sicer poslanec SDS in donedavni predsedniški kandidat.

Slovenija je dobila prvo predsednico. V drugem krogu je Nataša Pirc Musar z 53,87 odstotka glasov premagala protikandidata Anžeta Logarja, ki je prejel 46,13 odstotka.

Ko bo izšlo to besedilo, bomo vedeli, kdo bo na vrhu slovenske države.* Po anketah sodeč, bo to N. Pirc Musar. Če bo predsednik A. Logar, bi si želela, da bi bil takšen, kot smo ga spoznali v predvolilni kampanji, spravljiv in vključujoč tudi drugače misleče. Če bo to N. Pirc Musar, pa bi si želela, da bi presegla preteklo ravnanje: četudi ni bila v nobeni stranki, nisem zaznala, da se ne bi praviloma vselej postavila na eno stran, celo bolj, kot bi bila v kateri od levih strank.

Pevka in vidna članica SDS Alenka Gotar je v drugem krogu predsedniških volitev ni glasovala za Anžeta Logarja, temveč je na facebooku ponosno pokazala glasovnico z obkroženim imenom Nataše Pirc Musar. Njen soprog Anže Šuštar pa je danes v zapisu na facebooku obračunal s skrajneži v SDS, ki jih krivi za ponavljajoče se volilne neuspehe stranke.

Analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da je rezultat predsedniških volitev skladen s pričakovanji, napovedmi in ocenami ter brez presenečenj. Po njegovih besedah je poleg zmagovalke Nataše Pirc Musar do neke mere zmagovalec tudi Anže Logar, ki je presegel 400.000 glasov, je povedal za STA.

Slovenija je včeraj dobila predsednico. Po 99,99 odstotka preštetih glasovnicah je Nataša Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev prejela 53,86 odstotka glasov, Anže Logar pa 46,14 odstotka. Na volišča je prišlo dober odstotek (morda celo dva) več volivcev kot v prvem krogu. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 2007, ko je bil zmagovalec prvega kroga Lojze Peterle, neodvisni kandidat s podporo vseh treh desnih strank, ki so bile takrat del prve Janševe vlade, saj je Peterle v drugem krogu dobil le okoli 31 odstotkov glasov oziroma štiri več kot v prvem.

Anže Logar, ki mu v drugem krogu predsedniških volitev ni uspelo prepričati večine volivcev, je v izjavi v medijskem središču čestital nocoj izvoljeni prvi predsednici republike Nataši Pirc Musar. Želi si, da bo delovala povezovalno in da bo predsednica vseh. "To Slovenija sedaj potrebuje še bolj kot kadarkoli do sedaj," je dejal.

Nenad Glücks, novinar Reporterja