V njem je med drugim komentirala izjavo Anžeta Logarja v Reporterju, da je pripravljen na kongresu SDS prihodnje leto prevzeti stranko v širšem dogovoru in sporazumno z njenim predsednikom Janezom Janšo: »To, kar je Logar naredil, je še en napovedan korak, ki kaže, da delujemo transparentno in nekonfliktno, ker je to povedal spoštljivo in je napovedal, kako razmišlja. Upam, da bodo politiki, v tem primeru Janez Janša in Anže Logar, delovali v sporazumnem duhu. Kako se bosta odločila, ne vemo. Ali bo to dogovor o sodelovanju ali dostojanstven razhod.«
Jordanova je zavrnila ugibanja, da naj bi Logar ustanovil stranko, in dodala, da skuša Logar znotraj stranke oblikovati prostor, ki bo deloval na način, kot ga Logar predstavlja: »Logarjeve vrednote so ostale enake, kot jih je ves čas zagovarjal, in ga umeščajo v desno sredino. Da je pripravljen sodelovati in da so z njim pripravljeni sodelovati politiki in političarke iz širšega ideološkega spektra, pa se je že pokazalo.«
Na vprašanje, če bi Janša lahko s tem strinjal in se mu umaknil, pa odgovarja: »Težko rečem. Res je dolgoletni predsednik SDS in ima gotovo veliko zaslug za razvoj stranke. Je pa tudi človek, ki je dober politični analitik, ki je ustvarjalen, in če bo volja, bosta zagotovo lahko z Logarjem našla neko rešitev ali dogovor v sporazumnem duhu. Je pa seveda vprašanje, ali ta želja je ali je ni.«
Na vprašanje, če bi Janša lahko s tem strinjal in se mu umaknil, pa odgovarja: »Težko rečem. Res je dolgoletni predsednik SDS in ima gotovo veliko zaslug za razvoj stranke. Je pa tudi človek, ki je dober politični analitik, ki je ustvarjalen, in če bo volja, bosta zagotovo lahko z Logarjem našla neko rešitev ali dogovor v sporazumnem duhu. Je pa seveda vprašanje, ali ta želja je ali je ni.«
Komentirala je tudi reakcijo stranke SDS zoper Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ker niso podpisali »izjave zvestobe« stranki: »Tudi način delovanja in uporaba jezika in akcije definirajo, kam se določena stranka umešča. Ne morem komentirati dogajanja znotraj stranke, ne vem, kaj jim je bilo očitano, morda še kaj drugega kot nepodpis dokumenta, od zunaj pa se seveda to vidi kot onemogočanje dela poslank in poslancev oziroma ograjevanje od njihovega dela. Če poslanka in poslanca zagovarjajo stališča v skladu s strankarskimi in političnimi usmeritvami, strategijami in programi, ta poteza ni dobra. Logar je rekel, da si pravice misliti s svojo glavo ne bo vzel. To, da politik misli s svojo glavo, je nekaj pozitivnega in bi pričakovala, da stranke tako obnašanje podprejo.«
Na vprašanje, kako to poniževanje prenaša Logar in ali ni to izraz nezaupanja, ki kliče k tem, da bi se moral Logar posloviti od stranke, pa je odgovorila: »Prenaša tako, da nam daje sporočila o svoji integriteti in nekonfliktnosti. Poskušal bo stvari reševati v sporazumnem duhu sodelovanja. Šele ko bo prepričan, da je poskusil vse možnosti, in se bodo vse izkazale za nedelujoče, bo rekel, zdaj pa tukaj res ne gre. Za zdaj so ga presedli, onemogočili nekatere stvari, kolikor vidim iz medijev, to ni dobro, vendar mu stranka kot celota ni izkazala nezaupanja. Mislim, da je začutil, da se stvari verjetno zaostrujejo oziroma da se mu zožuje prostor delovanja, in zato se mi zdi prav, da je dejal, da se želi v stranki bolj aktivirati, a le v dogovoru. Ta odločitev je klic k pogovoru znotraj stranke.«