Državljanska lista je nato na volitvah pobrala del volivcev SDS, toda hkrati je pridobila tudi nekatere sredinske volivce. Po volitvah je Virant s svojimi poslanci preprečil pohod na oblast Zoranu Jankoviću in omogočil drugo Janševo vlado, a po enem letu, ko Janša ni verodostojno pojasnil izvor svojega premoženja KPK, podprl njeno strmoglavljenje z Alenko Bratušek.
Zdaj ima Logar vnovič priložnost, da stori nekaj velikega. To ni nujno stranka. Lahko skupaj z izobčenima kolegoma okrepi vrste NSI, ki na svojem čelu nima karizmatične osebe.
V podobnem položaju je zdaj Anže Logar, ki sploh še ni ustanovil svoje stranke, a za Janšo je že dovolj moteče to, da z Društvom Platforma sodelovanja organizira okrogle mize in obiskuje slovenske regije. Po predsedniških volitvah, na katerih je v prvem krogu prepričal 34 odstotkov volivcev, v drugem pa celo več kot 46 odstotkov, je napovedal, da smo »na začetku nečesa velikega«, nato je nastalo majhno društvo. Iz velikega upa slovenske desnice se je spremenil v veliki obup.
Ko so v SDS ugotovili, da bi jim morebitna Logarjeva stranka pobrala med 25 do 30 odstotkov volivcev, za Janšo ni bil več dodana, ampak odvzeta vrednost. Ker povrhu vsega ni hotel podpisati izjave zvestobe poslanski skupini, so ga skupaj z Evo Irgl preselili v zadnjo klop, kjer je že sedel Dejan Kaloh, nato pa so trojici odvzeli še položaje v parlamentarnih delovnih telesih.
Na seje poslanske skupine in strankinih organov niso več vabljeni, postali so persona non grata. Edino poslancem NSI so se zasmilili, na njihovo željo niso glasovali za njihovo razrešitev s položajev v parlamentarnih odborih.
Zdaj ima Logar vnovič priložnost, da stori nekaj velikega. To ni nujno stranka. Lahko skupaj z izobčenima kolegoma okrepi vrste NSI, ki na svojem čelu nima karizmatične osebe. Kmalu bodo potrebovali novega vodjo, če bo Matej Tonin izvoljen za evropskega poslanca, še bolj pa, če ne bo.
Skupaj z NSI lahko podprejo ustavne spremembe in spremembe volilnega zakona, s katerimi bi ukinili volilne okraje in uvedli preferenčne glasove. S tem bi omogočili, da bi bila v primorski volilni enoti lahko izvoljena tako Eva Irgl kot Jernej Vrtovec. Stranka bi končno presegla deset odstotkov, morda se približala dvajsetim ali posegla še višje.
Desni volivci bi končno dobili izbiro, in Janša ne bi bil samoumevno njihov edini mandatarski kandidat. Čas je na strani pogumnih. Vprašanje pa je, ali ga ima Logar dovolj – časa ima vsekakor.
