Takšno politično prihodnost v intervjuju za Reporter napoveduje Metka Tekavčič, vidna članica SD, ki zelo dobro pozna dogajanje v vrhu države. Nekateri že več mesecev napovedujejo zamenjavo premierja Roberta Goloba, ki naj bi se zgodila kmalu po evropskih volitvah. Še prej pa naj bi, kot razkrivamo v tokratni številki Reporterja, zoper premierja pripravili kazensko ovadbo zaradi političnih pritiskov na takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar, zdaj svetovalko predsednice republike Nataše Pirc Musar. Za kakšno kaznivo dejanje premierja preiskujeta tožilstvo in policija, nam niso odgovorili. Zato vse skupaj diši po političnem komplotu, kako se znebiti premierja z zlorabo organov pregona.
Daleč od tega, da bi bil Golob uspešen predsednik vlade. Življenjski standard slovenskih državljanov je slabši kot v času Janševe vlade, imamo eno najvišjih inflacij v EU, košarica osnovnih živil je dražja kot denimo v sosednji Italiji, stroški energije so skočili v nebo, pritisk na javno blagajno je vse večji, zdravniki stavkajo, s stavko grozijo tudi drugi sindikati.
Od uspeha ali neuspeha vladnih strank na evropskih volitvah je odvisno tudi razpoloženje v koaliciji, kjer lahko pride še do več trenja med strankami. Še zlasti, če bi Goloba res doletela politično motivirana kazenska ovadba in bi katera od partneric zahtevala njegov odstop.
Nič čudnega, da Golobova vlada po dobrem letu in pol uživa podporo le še četrtine anketirancev, več kot polovica, po nekaterih anketah celo več kot dve tretjini, pa je ne podpira več. Premierjeva stranka Gibanje Svoboda je izgubila dve tretjini volivcev. Že pred meseci jo je prehitela največja opozicijska stranka SDS Janeza Janše, ki ima skoraj tolikšno prednost, kot jo je na volitvah dobilo Gibanje Svoboda.
Afera Litijska pa je spravila na rob političnega preživetja drugo največjo vladno stranko SD, ki je že od osamosvojitve stalnica slovenske politike. Kar več kot tretjina anketirancev je neopredeljenih, in ti so največja slovenska stranka. Od njihovih glasov je odvisna usoda vsakokratnih volitev: če se pojavi nov obraz, stavijo nanj, če pa ne, pa ostanejo doma in s tem omogočijo zmago Janši.
Toda do rednih volitev nas ločita še dve leti. Junija letos bodo evropske volitve, ki bodo lahko močno vplivale na poznejše politično dogajanje. Pričakovati je, da bo zmagala SDS, ki lahko pričakuje celo štiri evropske poslance. Na enega lahko računa tudi NSI, zelo dobre možnosti za izvolitev v Evropski parlament ima tudi politični »outsider«, kočevski župan Vladimir Prebilič, ki nastopa z nepomembno stranko Vesna.
Toda ključen bo rezultat vladnih strank, zlasti premierjevega Gibanja Svoboda. Čeprav si želijo štiri poslance, bo zanje največji uspeh, če bodo dobili dva poslanca, toliko, kot jih je pred petimi leti dobila Lista Marjana Šarca, ki se je po volitvah pripojila h Golobovi stranki. Če bi listo vodila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, bi bil seveda uspeh prej zagotovljen kot brez nje. SD po aferi upa na izvolitev vsaj enega poslanca, Levica lahko do njega pride zaradi krize v SD.
Od uspeha ali neuspeha vladnih strank na evropskih volitvah je odvisno tudi razpoloženje v koaliciji, kjer lahko pride še do več trenja med strankami. Še zlasti, če bi Goloba res doletela politično motivirana kazenska ovadba in bi katera od partneric zahtevala njegov odstop. Če pa bi zaradi tega stranka dosegla slab rezultat na evropskih volitvah, bi turbulence lahko nastale tudi v njenih vrstah.
Morebitna imena kandidatov za njegovega naslednika so že skoraj na tekočem traku, po zadnji različici naj bi ga zamenjal kar finančni minister Klemen Boštjančič, ki je pred kratkim postal podpredsednik vlade. Še vedno ostaja odprta možnost tudi Marta Kos, ki se je za stranko močno angažirala med predvolilno kampanjo in na koncu celo nadomeščala zaradi kovida izoliranega Goloba. Toda vprašanje je, ali bi brez Goloba njegova poslanska skupina sploh ostala cela, ali ne bi njen razkol vodil v predčasne volitve, katerih izid pa je zelo nepredvidljiv.
Ni tudi izključeno, da bi se v vladne sobane vrnil Janez Janša, ki je na čelu SDS že več kot 30 let in je po vsakih volitvah vedno bolj agresiven in radikalen.
Ni tudi izključeno, da bi se v vladne sobane vrnil Janez Janša, ki je na čelu SDS že več kot 30 let in je po vsakih volitvah vedno bolj agresiven in radikalen. Njegova stranka je sicer članica zmerne konservativne Evropske ljudske stranke (ELS), čeprav je politika SDS vedno bolj skrajno desna. Tudi počuti se najbolje v druščini suverenistov, kakršen je Viktor Orban, ki se po izstopu iz ELP želi pridružiti Evropskim konservativcem in reformistom (ECR), kjer najdemo tudi nekaj skrajno desnih strank.
Na kongresu ELS v Bukarešti je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dobila 400 glasov delegatov za strankino nosilko liste, 89 jih je bilo proti, med njimi so bili tudi delegati SDS in SLS, ne pa tudi NSI, ki jo je edina iz Slovenije podprla. Če bo po volitvah ELS znova sklenila koalicijo s socialisti, se bo SDS po Janševih napovedih od nje poslovila.
Kako dolgo bo v tej vedno bolj skrajno desni druščini vztrajal Anže Logar, ki sicer podpira zmerno politiko ELS in von der Leynovo? V SDS so ga z Evo Irgl poslali v zadnjo (»oslovsko«) klop in jima odvzeli članstvo v parlamentarnih odborih. Ta teden se je odpravil v Maribor na okroglo mize Platforme sodelovanja. Se bo končno zgodilo »nekaj velikega«?
