Dogajanje v prvem polčasu sedanje vlade, ki v teh dneh mineva, pa je spremenilo razmerja moči med glavnimi političnimi akterji. V letu 2022 poražena SDS si je očitno že zacelila rane, gre tudi za politično stranko, ki ima najbolj disciplinirano in stabilno volilno telo, na drugi strani pa se je Gibanju Svoboda, podobno kot vedno doslej, ko so zmagovali »novi obrazi«, kmalu po prevzemu oblasti osula podpora med razočaranimi volivci.
Odbojnost Janše in SDS pri večini volilnega telesa, kljub temu da Golobova vlada po dveh letih nima veliko pokazati, kot kažejo javnomnenjske raziskave, še kar deluje. Lider največje opozicijske stranke se je po odhodu z oblasti še bolj radikaliziral in stranko potisnil še globje v populistične vode. Janšo tako slovenski levičarji še naprej krvavo potrebujejo, da »harajo« na oblasti.
V dvoboju Golob-Janša še vedno velja, da predsednik Gibanja Svoboda pridobiva pri še neopredeljenih volivcih, predsednik SDS pa izgublja.
Zato je Robert Golob, kar je bilo prvovrstno presenečenje minulega tedna, zagrabil za ponujeno rokavico in se v studiu medijske hiše N1 soočil z »večnim predsednikom«, kot je svojega političnega kamerada nedavno na konferenci konservativcev v Budimpešti označil največji Putinov trojanski konj v EU Viktor Orban. Osel gre samo enkrat na led, Janša, ki se ima za velikega političnega stratega, je šel že večkrat. Skoraj vedno je ugriznil v ponujeno vabo, ne da bi pred tem razmislil, kakšnee politične učinke bo določena poteza prinesla. V dvoboju Golob-Janša še vedno velja, da predsednik Gibanja Svoboda pridobiva pri še neopredeljenih volivcih, predsednik SDS pa izgublja.
V SDS so v zaključku volilne kampanje spet nekoliko zaspali na lovorikah, ker jim ankete kažejo na pridobitev kar štirih poslanskih sedežev. Golobovo Gibanje Svoboda pa si je zastavilo bolj realen cilj – dva poslanska mandata, kot jih je v zadnjem mandatu EU-parlamenta imela pokojna LMŠ, ki je pred dvema letoma na slovenskih parlamentarnih volitvah »padla za Svobodo« in se nato s SAB zlila z največjo vladno stranko.
Tako Janša kot Golob danes potrebujeta dober rezultat na nedeljskih volitvah. Janša si bo s tem še bolj utrdil položaj v stranki, da naslednje leto SDS ne bo prevzel Anže Logar, soliden rezultat pa bo gotovo unovčil tudi Golob v drugem polčasu vladnega mandata in tako nekoliko umiril »igre prestolov« levo od sredine. Predsednik vlade v vlogi Janševega antagonista računa še na nekaj dodatnih glasov tistih, ki se bodo EU-volitev udeležili zaradi posvetovalnih referendumov.
Da na koncu ne bo vseh razočaranih volivcev Gibanja Svoboda pobral »rezervni igralec« levo od sredine, po novem na zeleno prebarvani varnostni strokovnjak, sicer pa dolgoletni neprofesionalni kočevski župan Vladimir Prebilič.
Devet evropskih poslancev iz Slovenije sicer ni veliko v po novem 720 članskem Evropskem parlamentu, a pri oblikovanju prihodnje koalicije v Bruslju oz. Strasbourgu bo na koncu štel vsak glas. Strahovi, da bi se EU zaradi populističnega vala nagnila bolj v desno, kot kažejo zadnje predvolilne napovedi na ravni Unije, niso povsem upravičeni in bolj služijo za mobilizacijo dodatnih volivcev, ki še oklevajo, ali se glasovanja sploh udeležiti.
Da na koncu ne bo vseh razočaranih volivcev Gibanja Svoboda pobral »rezervni igralec« levo od sredine, po novem na zeleno prebarvani varnostni strokovnjak, sicer pa dolgoletni neprofesionalni kočevski župan Vladimir Prebilič.
Evropski ljudski stranki (ELS), katere »spitzenkandidatka« je sedanje predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se spet obeta relativna zmaga, najbolj verjeten politični scenarij po volitvah je, da se bo oblikovala podobna koalicija, kot smo ji bili priča doslej. Da v koaliciji evropskih socialistov ne bodo nadomestili evropski konservativci in reformisti (ECR), kar si med drugimi tako močno želi Janez Janša, ki bo na ravni EU najbrž še naprej sedel na dveh stolih. Da bo SDS tudi v primeru ponovitve dosedanje koalicije še naprej ostala članica ELS, hkrati pa bodo njeni poslanci, kot sta v zadnjem mandatu počela Romana Tomc in Milan Zver, glasovali po navodilih madžarskega Fidesza.
Pričakovati tudi je, da bodo zmerne politične sile, če jim bo uspelo ponoviti sedanje koalicijo, v novem petletnem mandatu deloma reformirale EU (uvedba kvalificirane večine v Evropskem svetu in s tem odprava veta) in revidirale začrtano politiko zelenega prehoda, ki v javnosti dviguje največ prahu. Agresija Rusije na Ukrajino je zagotovo prinesla streznitev za energetsko politiko na ravni Unije.
Premier Robert Golob v intervjuju za aktualno številko Reporterja pravi, da bo treba najti ravnotežje pri zelenem prehodu. Pričakuje, da se bo celo pohitril na področju energetike zaradi globalne konkurenčnosti industrije, zaradi neposrednih posledic, ki jih prinaša za podeželje, pa se bo najverjetneje upočasnil v kmetijstvu. Jedrska energija bo po Golobovem mnenju spet postaja zanimiva energetska opcija kot način za izvedbo zelenega prehoda.
