Dogajanje v globaliziranem svetu, še posebej v EU, bo zagotovo možno začrtalo tudi razvoj dogodkov pri nas. Slovenija je že dve desetletji kot članica EU in Nata del zahodnega sveta, in tako močno vpeta v mednarodne tokove. Krizne razmere po svetu dokaj hitro pljusknejo tudi k nam. Dražijo se energenti, hrana …, življenjski stroški gospodinjstev rastejo.
Zaradi vojn, pa tudi neobvladovanja ilegalnih migracij je varnost na starem kontinentu spet postala ena najpomembnejših prioritet. Priča smo podnebnim spremembam, ekstremnim vremenskim dogodkom, zeleni prehod v takšni ali drugačni obliki postaja nuja. Vedno več ljudi tako z negotovostjo in strahom zre v prihodnost, politične elite pa ne najdejo pravih odgovorov na izzive, ki jih prinaša vse bolj nestabilno mednarodno okolje.
Odgovorov na izzive, ki pestijo Slovenijo, v prvi polovici mandata, ki je v teh dneh minil, ni našla tudi vlada Roberta Goloba. Premier je bil v kampanji za evropske volitve nadpovprečno aktiven in je vehementno ponavljal, da bo njegova posadka dokončala svoj mandat, nato pa še zmagala na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2026.
Premier pravi, da mu je stavka odprla oči o tem, kakšne so resnične razmere v zdravstvu, ki ostaja prioriteta vladne koalicije.
Ključni reformi, zdravstvena in davčna, so namreč zastavili na dva mandata. Po neuspešni avanturi, ko so pod prejšnjim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom v zdravstvo brezglavo metali denar, kar pa ni rešilo na primer čakalnih vrst, ki so se še podaljšale.
Namesto velikega poka, enega svežnja reform, zdaj gredo s postopnimi koraki proti enemu cilju, močnejšemu javnemu zdravstvenemu sistemu. Ta bo močnejši takrat, ko bodo vsi zaposleni v javnem sektorju osredotočeni na delo znotraj svojih matičnih zavodov, je Golob razlagal v zadnjem intervjuju za Večer. Z naslednjimi ukrepi bodo tiste, ki delajo z večjo obremenitvijo, opredelili, prepoznali in ustrezno nagradili, je še napovedal. Z drugimi besedami to pomeni konec dvoživkarstvu.
Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, še ni obupal nad Golobom, kar pomeni, da obstaja upanje, da se bodo tudi v zdravstvu začele stvari vendarle obračati na bolje. Da ne bomo priča zlomu javnega zdravstva, pred čemer svari opozicija. Golobu, to mu je treba priznati, pa je uspelo nekaj, kar je bilo za vse dosedanje vlade praktično misija nemogoče. Uspelo mu je zlomiti sindikat zdravnikov Fides, ki sicer stavka že od 15. januarja. Premier pravi, da mu je stavka odprla oči o tem, kakšne so resnične razmere v zdravstvu, ki ostaja prioriteta vladne koalicije.
Na dva mandata je Golob zastavil tudi davčno reformo, ki naj bi potekala v več fazah. O prvem paketu davčnih sprememb, ki je že bil predstavljen, bo v naslednjih mesecih tekla javna razprava, ta sveženj pa naj bi bil, kot obljublja premier, v državnem zboru potrjen do konca leta. Drugi paket davčnih sprememb je trši oreh, saj se na eni strani nanaša na bolj pravično obdavčitev premoženja, na drugi pa na razbremenitev stroškov dela.
Strateški svet za davke bo o teh spremembah še razpravljal, do konca leta naj bi v vladi imeli izhodišča, a Golob ne pričakuje, da bo drugi paket davčnih sprememb začel veljati pred letom 2027, torej še v tem mandatu. Že pripravljena pa naj bi bila pokojninska reforma, ki naj bi jo še v tem mesecu predstavili socialnim partnerjem in javnosti. Edina možna rešitev plačne reforme v javnem sektorju pa je skupni dogovor v celoti, vztraja Golob in pričakuje, da bosta obe pogajalski strani zadeve zaprli do septembra.
Drugi mandat, o čemer še vedno sanja Golob, bo odvisen od drugega polčasa. Ali bo v naslednjih dveh letih njegova vlada vendarle začela premikati stvari naprej. Da se bo prešlo od besed k dejanjem.
Toda eno so napovedi, ki jih je potrebno jemati z rezervo, drugo pa je politična realnost, kar se je pokazalo v prvi polovici mandata sedanje vlade. Uvajanje v tehnologijo politike pri »novih obrazih«, čeprav Golob zaradi svojega političnega udejstvovanja v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji ni povsem novi politični igralec, običajno zahteva kar precej časa, pri sedanjem premierju ga je bilo absolutno preveč.
Drugi mandat, o čemer še vedno sanja Golob, bo odvisen od drugega polčasa. Ali bo v naslednjih dveh letih njegova vlada vendarle začela premikati stvari naprej. Da se bo prešlo od besed k dejanjem. Na koncu, kar Golob kot izkušen menedžer dobro ve, ne samo v gospodarstvu, tudi v politiki štejejo le rezultati.
Politiki namreč pred volitvami preveč z lahkoto dajejo obljube, tudi zadnja Golobova, da bodo od leta 2025 za prihodnjih deset let za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenili do 100 milijonov evrov letno, pri čemer se sploh še ne ve, od kod bo država črpala sredstva, je ena od takšnih.
