Slovenija, kjer bomo junija prvič namesto osmih izbirali devet evropskih poslancev, po volilni udeležbi na evropskih volitvah sodi na sam rep držav članic EU. Najnižja je bila leta 2014 – 24,55-odstotna, najvišja pa pred petimi leti – 28,89-odstotna, letos pa bi lahko dosegla 36 odstotkov, ugotavlja direktorica Mediane Janja Božič Marolt. To pa je še vedno krepko pod povprečjem EU, kjer se udeležba na volitvah v Evropski parlament zadnjih dvajset let giblje med 42 in 50 odstotki. Na zadnjih volitvah 2019 se je tudi na ravni EU obrnil trend upadanja volilne udeležbe, ki je bila pred petimi leti 50,66-odstotna.
S tem, kako zvabiti več ljudi, predvsem mladih na volišča in tako povečati legitimnost izvoljenih evropskih poslancev, se bruseljska politična elita ukvarja že vrsto let. Največje težave z volilno abstinenco imajo nove članice iz Srednje in Vzhodne Evrope. Še nižja kot v Sloveniji je bila udeležba na evropskih volitvah na Slovaškem, v Litvi, na Poljskem, Češkem in v Romuniji. Slovenci se evropskih volitev ne udeležujejo, ker imajo občutek, da njihov glas ne bi ničesar bistveno spremenil, meni politolog Marko Lovec. Morda pa bo letos kljub temu vendarle prišlo do obrata tudi pri nas?
Če se bodo vladne stranke slabo odrezale, bi to lahko še dodatno omajalo stabilnost koalicije Roberta Goloba.
Ne samo zaradi varnostne situacije v Evropi, ki se je poslabšala zaradi ruske invazije v Ukrajini, tudi zaradi notranjepolitičnih razlogov, saj bosta oba politična tabora, na eni strani koalicija, na drugi pa opozicija, na polovici mandata izmerila razmerje moči. Eni in drugi se dobro zavedajo, da bi lahko imeli rezultati evropskih volitev posledice tudi v notranji politiki.
Če se bodo vladne stranke slabo odrezale, bi to lahko še dodatno omajalo stabilnost koalicije Roberta Goloba, na drugi strani pa bi zmaga opozicijskih strank še dodatno pognala veter v jadra predvsem SDS, ki ji ankete napovedujejo največ glasov, in njenemu liderju Janezu Janši, ki si močno želi predčasnih volitev, da bi kot mandatar še v četrto sestavljal vlado.
Politične stranke si tudi zato prizadevajo za čim večji izkoristek na volitvah v Evropski parlament. Kot na vsakih volitvah bo na rezultate vplivala udeležba. Višja kot bo, več evropskih poslancev bo izvoljenih iz vrst koalicijskih strank, saj naj bi nizek kvorum bolj ustrezal opozicijskima SDS in NSI z bolj discipliniranim volilnim telesom. To pravilo se je pri nas nazadnje potrdilo na volitvah v državni zbor 2022, ko je ob visoki, več kot 70-odstotni volilni udeležbi, Gibanje Svoboda slavilo relativno zmago z veliko prednostjo. Na evropskih volitvah junija, kot kažejo ankete, ne bo več tako, saj Golobovi stranki napovedujejo le dva evropska poslanca. Razmerje med opozicijo in koalicijo pa naj bi bilo pet proti štiri v korist prve.
Mobilizacija volilnega telesa že poteka na obeh političnih polih, pri čemer so pohitele stranke desno od sredine, ki so z manj zapleti sestavile svoje kandidatne liste, medtem ko imajo koalicijske stranke, še posebej Gibanje Svoboda, pri naboru kandidatov več težav. Politično »prerivanje« pa poteka tudi znotraj obeh taborov. Desno od sredine je tokrat spodletel poskus oblikovanja skupnih list, saj gredo vse tri stranke, poleg SDS in NSI še SLS, na evropske volitve s svojo listo.
Najglobje v volilni kampanji, ki se uradno sploh še ni začela, je SDS, katere kandidati za EU-poslance že nekaj tednov obiskujejo kraje po Sloveniji. Janševa stranka si letos obeta kar štiri poslanska mesta, v NSI pričakujejo vsaj enega, saj bosta težko izvoljena tako nosilec liste, predsednik stranke Matej Tonin kot njegova predhodnica, sedanja evropska poslanka Ljudmila Novak. Več možnosti za izvolitev ima Tonin, a tudi Novakova bi lahko presenetila s preferenčnimi glasovi.
Gibanje Svoboda je bilo namreč jeseni 2022 odločno proti razpisu treh posvetovalnih referendumov, ki jih je predlagala SDS, na dan lokalnih volitev.
Da bi bil v EU-parlament tokrat izvoljen tudi kandidat SLS, pa je malo verjetno. Njen evropski poslanec Franc Bogovič, ki tudi tokrat kandidira, je bil pred petimi leti izvoljen na skupni listi z SDS, pred desetimi pa NSI. SLS z nosilcem liste Petrom Gregorčičem igra Janševo igro, katere glavni cilj je odškrniti nekaj glasov NSI, da ne bi slučajno dobila dva evropska poslanca.
Na drugi strani političnega spektra, ki predstavlja trenutno oblast, želita Gibanje Svoboda in Levica svoje volilno telo, najbrž spet ob izdatni podpori izbranih civilnodružbenih organizacij, animirati s tremi skrbno izbranimi posvetovalnimi referendumi (o marihuani, evtanaziji in preferenčnem glasu), kar naj bi bila voda na njihov mlin, če bodo razpisani na dan evropskih volitev. Politično kalkulirajo, da bi jim višja udeležba zaradi referendumov koristila pri volitvah v Evropski parlament. Pri tej nameri pa so sami s sabo prišli v nasprotje. Gibanje Svoboda je bilo namreč jeseni 2022 odločno proti razpisu treh posvetovalnih referendumov, ki jih je predlagala SDS, na dan lokalnih volitev.
Enkrat tako, drugič drugače, odvisno od političnih kalkulacij.
