Kot v intervjuju za Reporter pravi hidrolog dr. Primož Banovec, so minule katastrofalne poplave verjetno povezane tudi s podnebnimi spremembami, pri čemer naše neodpornosti ne bi pripisal zgolj podnebnim spremembam. Dobiva vprašanja od kolegov iz tujine, kaj delamo tako dobro, da imamo pri tako intenzivnem dogodku vendarle dokaj omejeno število žrtev.

Vika Potočnik je bila med obrazi demokratičnih sprememb v drugi polovici osemdesetih let. Kot poslanka zvezne jugoslovanske skupščine je dvigala pritisk okorelim generalom JLA. Postala je prepoznavna, leta 1990 so jo bralke revije Jana izbrale za naziv Slovenka leta. Vedno je bila upornica zoper avtoritarnost, tudi znotraj njene nekdanje stranke LDS.

Po besedah naših virov je po več kot dvajsetih letih od tragedije družine Hernčič iz Kamnika lani na okrožnem sodišču v Ljubljani le prišel sodni epilog. Šlo je za pravdo Marte in Karola Hernčiča s sinom Gregorjem, ki se jim je vsem skupaj leta 1999 življenje obrnilo na glavo zaradi napačnega zdravljenja Gregorja v UKC Ljubljana.

Na začetku mandata je bivši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da se bodo na podlagi interventnega zakona za zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu te v letu dni skrajšale kar za polovico. Zgodilo se je obratno, čakalne dobe so se občutno povečale. Predstavljamo, za koliko.

Lahko le čakamo, kdaj bodo pri Družini iznašli še kakšno genialno rešitev za preprečevanje neurij in toče. Morda bodo za začetek predlagali kaznovanje odgovornih za »nenaravno namensko ustvarjeno vreme«, torej sežig kakšne čarovnice na grmadi.

Pred slabimi tremi leti smo pisali o protipravnem ravnanju župana občine Medvode Nejca Smoleta. Slednji se je namreč skupaj s »svojimi« občinskimi svetniki namenil od občanov na račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) iztisniti še več evrov. Nekaterim občanom je bilo odmerjeno, da morajo plačati tudi desetkratnik dosedanjih obveznosti.

Bilanca dobrega leta dni mandata donedavnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je porazna. Na področju, ki potrebuje premišljene spremembe sistema kot puščava vode, je zavozil skoraj vse, kar se je zavoziti dalo.

Poznavalci z ministrstva za zdravje poudarjajo: če z ministrstva skupaj z Loredanom ne bo odšel tudi njegova desna roka Aleš Šabeder, potem premier Robert Golob ni naredil nič. V kabinetu predsednika vlade pravijo, da bo Golob odločitve, vezane na kadrovske zadeve, »sprejel v naslednjih dneh.«

Slovenijo to poletje pogosto prizadenejo neurja, ki ruvajo drevesa in odkrivajo strehe. Neurje v obliki odstopljenega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je na ministrstvu za zdravje trajalo kar leto dni. Izruvalo je mnoge kvalitetne kadre, odkrilo pa je način Loredanovega delovanja.

Plačni sistem v javnem sektorju prinaša prav bizarne rezultate: direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je na primer plačan skoraj dvakrat bolje od njegovega gazde, ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Prejšnji teden so mediji objavili dobro novico za prebivalce 11 občin na jugovzhodu Slovenije (Dolenjska, Posavje in Bela krajina). Na pobudo županov 11 občin so volivci zbrali potrebnih pet tisoč podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov s področja socialne politike in šolstva v državni zbor.

Slovenski sistem plač v javnem sektorju, v okviru česar se določajo tudi plače funkcionarjev, prinaša številne anomalije. Direktorji lokalnih in ne tako velikih javnih družb lahko v žep pospravijo več kot najvidnejši predstavniki države.

Na Fakulteti za družbene vede so pred kratkim predstavili poročilo o raziskavi o rabah tehnologij in medijskih preferencah učencev v zadnjem triletju osnovne šole in dijakov srednjih šol. Osnovnošolcev je v celoti na vprašalnik odgovorilo 2.147, srednješolcev 952. Kot so zapisali avtorji raziskave, je bilo med srednješolci 43,2 odstotka fantov, 52,9 odstotka deklet in 3,9 odstotka drugih.

Plača direktorja Javnega podjetja Komunala Logatec je višja od plače premierja Roberta Goloba. Prejemki najvišjih slovenskih politikov so mednarodno primerjalno prenizki, prav smešni pa so v primerjavi s prejemki vodilnih v gospodarskih družbah z večinskim ali ključnim deležem države.

Pred nekaj dnevi smo pisali o tem, ali je na slovenskih mestnih kopališčih ženskam dovoljeno biti »zgoraj brez«, če tako želijo. V Celju in v Mariboru je to dovoljeno, načeloma tudi v Kranju. Očitno pa je drugačen režim v Ljubljani. Tam dopuščajo nošenje burkinija (kopalne obleke za muslimanke, v kateri so pokrite po celem telesu), ne pa razgaljenih oprsij.

Pri Reporterju nadaljujemo zgodbo s Policijske postaje Celje, kjer sumijo, da je prišlo pri enem od policistov do zlorabe položaja.

Na PRO Plusu se sprenevedajo, zakaj so ukinili zelo uspešno pogovorno oddajo Ena na ena z voditeljem Urošem Slakom.

Hrvaški mediji poročajo, da je včeraj zvečer pri marini Punat nasedla slovenska jahta z imenom Tomy. Plovilo naj bi bilo v lasti razvpitega milijonarja Tomaža Ročnika. Po pisanju 24ur njegov odvetnik informacije o lastništvu ni ne potrdil ne zanikal.

Pivovarska vojna med Unionom in Laščani iz leta 2001 kaže zablode in zlorabe »nacionalnega interesa v gospodarstvu«. Združeno podjetje Pivovarna Laško Union je že osem let last multinacionalke Heineken in posluje dobro. Nekdanji zastavonoša nacionalnega interesa Franc Kangler pa se je zavil v molk.

Nedavno so tudi slovenski mediji poročali o odredbi vlade Katalonije, da morajo na javnih bazenih v tej španski regiji ženskam dovoliti, da so »zgoraj brez«, torej brez zgornjega dela kopalk, če tako želijo. Prepoved bi namreč pomenila diskriminacijo. Preverili smo, kako je s tem v Sloveniji.