Tako opevani interventni zakon, ki naj bi s črpanjem dodatnega denarja v zdravstvo in »uporabo vseh kapacitet« prinesel tudi občutno skrajševanje čakalnih dob, se je sfižil. Do skrajševanja čakalnih dob večinoma ni prišlo, si je pa del zdravnikov dodobra napolnil žepe tudi z zdravstvenimi storitvami, ki jih pacienti dejansko niso potrebovali, a so bile plačene.
Minister Loredan je »padel« tudi pri tako opevani digitalizaciji, ki jo je predstavljal skoraj kot čudežno rešitev. Z uvedbo digitalizacije naj bi rešili praktično polovico problemov slovenskega zdravstva. Na vladni spletni strani še vedno piše, da je vlada osmega junija sprejela predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, »ki prinaša pomembne novosti za paciente in zaposlene v zdravstvu. Zakon je trenutno v obravnavi v državnem zboru, ki ga bo dokončno potrdil.«
Političnih posledic poloma z Loredanom ne bo nosil slednji, pač pa tisti, »ki ga je nastavil«, torej premier.
Kot cilj zakona so navedli učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistema v celoti, »saj bosta digitalna izmenjava podatkov in sodobna informacijska tehnologija prispevali k hitrejšemu izvajanju zdravstvenih storitev«. Dodali so, da sta digitalizacija in zdravje na daljavo temelja zdravstva 21. stoletja.
Toda pred kratkim je tudi ta zakon, ki so ga pripravili pod Loredanovo taktirko na ministrstvu za zdravje, klavrno propadel. Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so umaknile zahtevo, da bi na izredni seji državni zbor obravnaval ta predlog zakona. Ker da za pripravo ustreznih dopolnil ni dovolj časa. Predlog sta raztrgali informacijska pooblaščenka (z vidika varstva osebnih podatkov) in zakonodajno-pravna služba DZ.
A najhujša zadeva, ki jo je povzročil Loredan, je sesutje ministrstva za zdravje. Zgodbe zaposlenih, ki so na tem ministrstvu zaposleni že 20 let in več, o njegovem kadrovskem cunamiju so pretresljive. Tako se vendar ne dela z ljudmi, ki veliko znajo, so predani svojemu delu, pravijo.
Žal se je to dogajalo kljub temu, da so do premierja Roberta Goloba že kar precej časa prihajale informacije o tem. Le zakaj je tako dolgo čakal, preden je od ministra zahteval odstop? Če je vmes iskal zamenjavo, je bil pri tem neuspešen, saj je vodenje ministrstva začasno prevzel kar sam. Političnih posledic poloma z Loredanom ne bo nosil slednji, pač pa tisti, »ki ga je nastavil«, torej premier.
