Knap trdi, da Komunalno podjetje Slovenj Gradec, ki upravlja toplarno, v tej namesto z biomaso (sekanci) raje kuri s plinom, ki naj bi prinašal ekonomske dobičke. Pristojni inšpektorat poziva h konkretni inšpekciji, hkrati pa pravico išče tudi na evropskem tožilstvu, na katero je bila podana prijava. 

V Slovenj Gradcu so namreč leta 2019 prejeli 738.684 evrov nepovratnih sredstev za kotlarno na lesno biomaso Štibuh, s katero se od kurilne sezone 2021/22 skupaj z napravo za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE oziroma ogrevanje s plinom) ogreva mesto. Razpis je tudi zahteval, da biomasa pokrije vsaj 80 odstotkov letnih potreb po gorivu, a tega se v komunali ne držijo, trdi Knap, ki je prepričan, da bi morali v Slovenj Gradcu vračati evropska sredstva.

Septembra smo na naši spletni strani objavili članek o sagi z ogrevanjem v Slovenj Gradcu in navedli tudi odgovore Komunale Slovenj Gradec. Ta pravi, da se ogrevanje večinsko izvaja iz obnovljivih virov, kot je zahteval razpis, da plinski kotel prispeva manj kot osem odstotkov toplote in da je bila pogodba z Regalom prekinjena zaradi toplega vremena v kurilni sezoni, za dobavitelja sekancev v naslednjih sezonah pa so namesto Regala na razpisu izbrali podjetje Kostanj.

V komunalnem podjetju še pravijo, da so pristojni državni organi (ministrstvo in inšpektorat) zadovoljni z njihovimi pojasnili glede virov ogrevanja. 

Zdaj se je odzval še Regal, ki je zavrnil pojasnilo Komunale za Reporter, da je bila prekinitev dobave posledica tople zime 2023/24. Pravijo, da je bila to že sedma zaporedna nadpovprečno topla zima, topla je bila tudi naslednja, a je kotel na biomaso takrat proizvedel okoli 9000 MWh, pogodba z novim dobaviteljem pa je bila izpolnjena v celoti.

V sezoni 2023/24 je kotel proizvedel le 5585 MWh od pogodbenih 9000 MWh, čeprav se je skupna proizvodnja toplote zmanjšala le za 8,4 odstotka. Spremenila naj bi se tudi struktura virov: napravi na zemeljski plin sta proizvedli 52,5 odstotka toplote, trdijo v Regalu.

Podjetje še opozarja, da je po podatkih iz revidiranih letnih poročil slovenjgraška komunala v obdobju 2022–2024 za zemeljski plin izkazala približno 4,4 milijona evrov stroškov. »Kljub tako visokemu obsegu nabave na Portalu javnih naročil nismo našli objavljenega postopka za dobavo zemeljskega plina za to obdobje,« pravijo v podjetju, zato zahtevajo preveritev skladnosti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3).

Plinska SPTE je medtem ustvarjala dobiček (962.945 evrov v letu 2023, skupaj 1,4 milijona evrov v letih 2021–2023), cene ogrevanja za gospodinjstva pa so se zvišale, pravijo v Regalu. Občani Slovenj Gradca se res pritožujejo, da so se položnice komunale podražile za 30 odstotkov.

Dodajajo, da ministrstvo (MOPE) ni opravilo temeljitega nadzora na terenu in je obrazložitev Komunale Slovenj Gradec sprejelo brez preverjanja, kritični pa so tudi do Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo in energetiko (IRSIE), češ da ni opravilo potrebne inšpekcije, zato so na IRSIE naslovili prijavo, v kateri zahtevajo pregled dnevnikov obratovanja, porabe goriv ter skladnosti z razpisnimi pogoji.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.