Od vseh velikih besedah, kako so pri nas zaščitene žrtve posilstva, ostane bore malo, ko se je treba soočiti s pravosodno realnostjo. V resnici ne le, da država žrtev ne zaščiti, pač pa niti po dveh letih od prijave posilstva še vedno ne pride niti do začetka do glavne obravnave na sodišču, kaj šele do epiloga. Za ženske se po prijavi šele začne prava kalvarija.

Glede na to, da je v zadevi »smejalni plin« od izreka kazni zoper Igorja Zabreta iz firme Medicoengineering minilo že več kot pol leta (namesto dveletnega zapora mora opraviti 1460 ur dela v splošno korist) smo na sodišče vprašali, koliko ur dela v splošno korist je že opravil, pri katerih ustanovah in za kakšno delo gre.

Dobavitelji slovenskemu javnemu zdravstvu ne dosegajo zgolj letnih prihodkov, ki se merijo z milijoni evrov ali desetinami milijonov, pač pa so ogromni tudi njihovi dobički. Denar se preliva v vile, jahte in življenje na visoki nogi. Kakšno je bilo njihovo poslovanje lani?

Aleš Šabeder, nekdanji vodja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) je kazensko ovaden zaradi sumov zlorabe položaja. Gre za sporne investicije v več zdravstvenih ustanovah, tudi v Novem mestu, kjer se je po pogajanjih z gradbenimi firmami cena gradnje negovalne bolnišnice zvišala namesto znižala.

Marca letos je zunanja ministrica Tanja Fajon oznanila, da je zoper dva ruska državljana, aretirana decembra lani v Ljubljani, obtožnica za kaznivo dejanje vohunstva postala pravnomočna. A ko smo zdaj želeli izvedeti, v kateri fazi je sojenje in ali sta še v priporu, smo na ljubljanskem okrožnem sodišču naleteli na protiustavno prikrivanje podatkov. Predsednik sodišča Marjan Pogačnik je uvedel institut tajnega sojenja značilen za totalitarne režime.

Pri portalu trma.si v lasti nekdanjega novinarja Dnevnika Mirana Šubica, kjer je objavljeno dogajanje z območja Kranja in okolice, so pred nekaj meseci razkrili sporne zadeve v zvezi z legalizacijo počitniške hiške v lasti ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in njenega moža Mitje Cvjetičanina. Od enega od tamkajšnjih sosedov smo izvedeli za dodatne nepravilnosti.

Reformam na mnogih področjih, ki jih je kmalu po volitvah napovedal premier Robert Golob, ni kazalo dobro že pred poplavami.

Komisija za preprečevanje korupcije je po preučitvi prijave o sumih korupcije na ministrstvu za zdravje, ko ga je vodil minister Danijel Bešič Loredan, njegov ključni človek pa je bil Aleš Šabeder, zadevo predala policiji. Kot pravijo na KPK, gre za sum zlorabe položaja. Objavljamo, s čim razpolaga policija pri svoji preiskavi suma kaznivih dejanj.

Osnovna šola Škofljica je z vpisanimi 1374 učenci in približno 180 zaposlenimi največja v državi. Ravnatelj Roman Brunšek v intervjuju za Reporter opozarja, da je v Sloveniji učiteljev, ki bi dokončali študij in se zaposlili v šoli, vedno manj. Tako smo namreč v družbi razvrednotili učiteljski poklic, pri čemer ne gre zgolj za prenizke plače.

Ko nam je naš vir sporočil, da je nekdanji pripadnik Armije BiH (bošnjaške vojske v času vojne) Nisvet Porić, pred nekaj leti obtožen za vojni zločin nad tremi ujetniki Vojske Republike Srbske, brat muftija Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića, smo zadevo skušali preveriti pri slednjem. Na naša pisna vprašanja se ni odzval, niti jih nismo dobili, ko smo večkrat klicali na Islamsko skupnost. Brez odgovorov so prav tako ostala vprašanja o nepotizmu in nabavah dragih avtomobilov znotraj skupnosti.

66. na lestvici slovenskih milijonarjev Alenka Žnidaršič Kranjc ima luksuzno vilo v Lovrečici, v naselju Špina pa še eno manj prestižno za oddajanje.

Romi namreč neromom pravijo civili, in ti civili iz grosupeljske novejše stanovanjske soseske Sončni dvori že deset let opozarjajo na problematične sosede iz bližnjega romskega naselja Smrekec. Sončni dvori niso nujno sončni. Pogosto so zaviti v smrdljiv dim, ki se vije iz Smrekca, Romi navijajo glasno balkansko glasbo, kradejo, uničujejo lastnino, izsiljujejo. Prebivalci se sprašujejo, ali so državljani drugega reda.

V več naseljih na hrvaški strani meje v Istri izstopajo vile Slovencev. Na terenu smo preverili, kdo so lastniki najbolj prestižnih v Đubi, Lovrečici, Karigadorju in Dajli - krajih med mestecema Umag in Novigrad. Večinoma gre za nepremičnine na najboljših lokacijah ob morju. Fotografije povedo več od besed.

Ne bo se nam treba zanašati izključno na lastne finančne vire za obnovo. Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč po poplavah na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. Sredstva za sanacijo in obnovo lahko Slovenija črpa tudi iz drugih evropskih skladov.

Naši viri so bili precej presenečeni, ko so v Zadru opazili veliko razkošno jahto s slovensko registracijo, ki je polnila svoj ogromni rezervoar z dizelskim gorivom za nove pomorske izzive. Preverili smo v registru: plovilo s koprsko registrsko številko, dolgo 24 metrov, je v lasti podjetnika Bojana Štalekarja iz Mislinjske Dobrave pri Slovenj Gradcu.

Vlada je za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo kot prvi človek v državi srbel za obnovo po nedavnih katastrofalnih poplavah. Odgovornost, ki mu je naložil premier Robert Golob (in jo je Šefic sprejel), je ogromna.

Hidrolog Tomaž Globokar v intervjuju za Reporter glede poplavne ogroženosti Slovenije opozarja, da smo do leta 1990 za vodno gospodarstvo na letni ravni zbrali 0,4 odstotka BDP. Po letu 1990 so se območne vodne skupnosti ukinile, proračunska postavka pa se je preselila v integralni državni proračun, torej je postala odvisna od vsakokratne vladajoče politike. Financiranje se je znižalo za okoli štirikrat.

Česa podobnega Slovenija (razen v vojnem času) kot ob zadnjih poplavah v zadnjem stoletju ni doživela. Po prvih ocenah je resno poškodovanih najmanj štiri tisoč hiš oziroma stanovanj. Uničeni so domovi, ceste, mostovi… Predstavljamo, kako se je vlada lotila sanacije škode in pomoči prizadetim ljudem.

Očitno glede policijske razlage primera niso prepričani na ministrstvu za notranje zadeve. Minister Boštjan Poklukar je namreč odredil izredni nadzor nad delom policistov policijske postaje Celje pri odreditvi ukrepa prepovedi približevanja iz septembra 2022 in domnevnem odklonskem ravnanju.

Minule katastrofalne poplave so odnašale hiše, mostove, avtomobile, tudi nekaj življenj. A nekaj so prinesle. Spoznanje, da smo v minulih desetletjih po osamosvojitvi veliko premalo denarja, časa in kadrov namenili investicijam v infrastrukturne projekte za zmanjšanje poplavne ogroženosti.